Prva čajanka letošnje sezone – spomini na Silva Faturja

Začela se je nova sezona čajank, ki jih prireja Kulturno društvo Lipa v sodelovanju s knjižničarko Dartanielo Stegel.

2. marca se je zbralo 15 obiskovalcev na čajanki v čitalnici knjižnice Pivka, katero so tokrat posvetili spominu na prof. Silva Faturja, ki je pri vsakem od udeležencev zbudil spomin na pretekle dni. Na dan so prišli spomini in razni dogodki, v katerih je Silvo predano sodeloval. Zelo rad je imel domače kraje, zato je velik del svojega knjižnega ustvarjanja posvetil ljudem in krajem na Pivki. Vsak od zbranih je povedal kakšno zanimivost. Irena Margon je na kratko osvetlila pomen in prizadevanja Silva Faturja za kraje na Pivki. Prisotne je spomnila, kako je bil ponosen, da so mu v KD Lipa posvetili kulturni večer ob 80-letnici rojstva in predstavitvi njegove knjige Okruški. Danica Pardo je sporočila, da jo je Silvo spodbudil k študiju, skrbi za slovensko besedo in petju, za kar mu je še danes hvaležna. Ernest Margon je osvetlil Faturjevo sodelovanje s slavistom, duhovnikom dr. Antonom Požarjem, ki je potekalo v sicer idejno različnem vzdušju medsebojnega spoštovanja in kulturnega dialoga. Maks Lenarčič se ga je spominjal iz dijaških let, kako je bil pozoren do vseh. Andrej Žužek je poudaril, da si je Fatur veliko prizadeval za izboljšanje razmer v osnovni šoli Pivka in jo je imel za dobro šolo. Zinka Vadnjal je kot sorodnica povedala, da je Silvo skrbel za kulturna druženja tudi med njimi, saj so srečanja obogatili s kulturnimi potepanji po Primorski. Kamor jih je popeljal, jim je kaj razložil. Domačin Tomaž Česnik je bil s Silvotom v stikih, saj mu je pomagal pri vaških dogodkih in prireditvah z znanjem in nasveti. Vojko Mihelj se je spominjal dogodkov izpred 25 let, ko sta s Silvom sodelovala pri organizaciji dogodkov, vezanih na tabor Kalc. Spodbudil je domačine in pripravljali so bogato praznovanje. Prizadeval si je za ureditev Kettejeve kulturne pešpoti, kar bo še izziv za današnji rod. Knjižničarka Dartaniela je opozorila na Faturjevo sodelovanje z zamejskimi šolami, saj si je prizadeval za izboljšanje razmer pri rabi slovenščine in želel več povezave z »matico« Slovenijo.

Njegovo kulturno poslanstvo je bilo veliko. Svojim rojakom je hotel razkrivati preteklost, včasih zavito v skrivnosti. Med ljudmi je spletel veliko vezi za sodelovanje na kulturnem področju. Spodbujal je mlade, naj se jim pridružijo.

Ostal bo v naših srcih, s svojimi deli pa tudi v zavesti nas Slovencev. (2443)

Irena Margon