Poslovil se je Silvo Fatur, prvi častni občan Občine Pivka
V svojem dopolnjenem 88. letu življenja se je poslovil Silvo Fatur, rojen v Zagorju na Zgornji Pivki, nazadnje živeč v Luciji.
Silvo Fatur je v naših krajih pustil neizbrisni pečat, saj je vse, kar je delal in ustvarjal, to počel z dušo, srcem in strokovno. In kot smo leta 2009 ob razglasitvi Silva Faturja (kot prvega) častnega občana Občine Pivka zapisali, drži še danes in bo držalo tudi v prihodnje: Zgornji Pivki je zlasti s svojim literarnim in publicističnim delom postavil trajni spomenik, kakršnega ima le malo pokrajin na Slovenskem.
Kot pedagoški, znanstveno-raziskovalni in kulturni delavec je skozi več desetletij pomembno zaznamoval kulturno življenje na Pivki in sloves pivških krajev širil po vsej Sloveniji in v zamejstvu. Njegovo življenjsko delo je izstopajoče tudi na področju poučevanja slovenskega jezika. V dolgoletnem pedagoškem delu si je pridobil pregled nad celotnim položajem šolstva in zlasti pouka slovenskega jezika. Sodeloval je pri stalnem strokovnem izpopolnjevanju slavistov in vplival na položaj slovenskega jezika v šoli in družbi.
Silvo Fatur je vse življenje na poseben način ostal zvest rodni Pivški kotlini, zaljubljen pa je bil tudi v Kras, Sočo, Strunjanski zaliv, snežniške gozdove… vso Primorsko, tudi njene ljudi, Primorce, zlasti literate, ki so zaznamovali novejšo primorsko, slovensko zgodovino. Širši javnosti se je trudil predstavljati naravne in kulturne lepote Pivške kotline. Ponos na domače kraje je prenašal na mlade, s publiciranjem, predavanji in vodenjem ekskurzij.
V svojem publicističnem delu si je na primer prizadeval uravnotežiti priznano in prepovedano književnost, odzival se je na pogosto pišmeuhovski odnos do slovenščine, bil je urednik obeh zbornikov Ljudje in kraji ob Pivki, odkril je Leo Fatur (iz Zagorja) in oživil njene lepe pravljice v knjigi Dom dedov, poskrbel je tudi za ponatise in s tem za ohranitev Vilharjevih pesmi. Na primer ob 130. obletnici pivškega tabora na Kalcu je izšla knjižica Vrh skaline silovite (s pesmijo Ljudmila). Življenjsko pot Filipa Keteja, ki je bil učitelj v Zagorju, in s tem tudi njegovega sina, pesnika Dragotina Ketteja, je literariziral v knjigi Oče in sin in Zagorski zvonovi. Krajem na Zgornji Pivki in rodnemu Zagorju je postavil knjižni spomenik s knjigo Zagorje in drugi zgornjepivški kraji. Leta 2010 je izdal knjigo Okruški, zanimivo zbirko domoznanskih in tudi velikih primorskih tem v obliki esejev (npr. o zamolčanih Tigrovcih), študij (npr. o Martinu Krpanu) in spominov.
Silvo Fatur je bil vseskozi tudi eden od najpomembnejših gonilnih členov kulturnega življenja na Pivki, saj je bil glavni organizator ponovne postavitve Vilharjevega spomenika v Postojni, med prvimi je pisal o organizaciji TIGR, veliko pa se je ukvarjal predvsem z Martinom Krpanom in umestitvijo Levstikovega literarnega junaka na Pivko.
Za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju je leta 1994 prejel najvišje priznanje, nagrado Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje, leta 2000 pa je postal častni član Slavističnega društva Slovenije. Hvaležnost in spoštovanje smo mu izkazali tudi Pivčani, s podelitvijo naziva častni občan.
Z Občino Pivka je nazadnje sodeloval pri nastajanju knjige Pivka 2020, Ob 25. obletnici občine, za katero je pripravil večino opisov za njeno zadnje poglavje o pomembnih osebnostih s Pivškega. Žal je tudi življenjska pot Silva Faturja, ene najpomembnejših pivških osebnosti, sklenjena. Od njega se bomo poslovili na pokopališču v Zagorju v petek, 20. januarja, ob 14. uri. Dve uri pred tem pa bo žara v tamkajšnji mrliški vežici.
Njegovi družini izrekamo globoko sožalje.
(Foto: občinska slovesnost na dan občinskega praznika 9. maja 2009, ob 140. obletnici pivškega tabora na Kalcu, ko je bil Silvu Faturju kot prvemu podeljen naziv častni občan)