Skupaj nam je lepo
V veselem in prazničnem decembru se v našem vrtcu vrstijo raznovrstni dogodki, ki pričarajo otrokom nasmeh na obraz.
Na Miklavžev dan so nas obiskale članice Večgeneracijskega centra, skupina Kvačkane nitke (članice in Društva upokojencev Pivka in druge občanke), ter krožek Beremo skupaj Društva upokojencev Pivka. Kljub natrpanemu urniku so si vzele čas za nas, “vrtičkarje”. Vsi vemo, da so upokojenci ljudje, katerim se vedno mudi in jim zmanjkuje časa. Ampak… koliko optimizma, pozitivne energije in veselja v teh trenutkih je bilo zaznati ob druženju z otroki.
Druženje smo prepletali z branjem pesmic za otroke o živalih, ugibanjem ugank, ter “prevzemom” igrač, ki so nastale pod spretnimi in potrpežljivimi prsti “kvačkaric”.
Igrača je nefunkcionalna, dokler je nekdo ne začne uporabljati. In ko jih ročice primejo, pobožajo, se z njimi igrajo, stisnejo za lahko noč…, je to najlepša nagrada za ustvarjalke.
Tudi mi smo obiskovalkam podarili skromna darilca, ki jih bodo spominjala na naše današnje srečanje.
Odnosi med starejšimi ljudmi in otroci so posebni. Starejši se zavedajo, da jim otroci ničesar ne dolgujejo. In to je bilo tukaj tudi čutiti. Vrline med njimi so zaupanje, občutek sprejetosti in spoštovanje.
Po druženju z otroki so upokojenke ob čaju in keksih pokramljale z vodjo vrtca, Klaro Gardelin. Pogovarjale so se o življenju samem, o ponovnem druženju po daljšem “prisilnem” premoru, podpori med vsemi nami, obdarovanju, ki nas bogati…
Naj zapisano zaključim z mislijo neznanega avtorja:
O igri se govori kot o oddihu od resnega učenja.
A za otroke je igra resno učenje.
Igra je v resnici resno delo v otroštvu.
...za Vrtec Pivka zapisala Nataša Ž. Stavanja...