Spominska knjiga - mozaik spominov

Kulturno društvo Liva je v Krpanovem domu v Pivki v soboto, 5. novembra, pripravilo prireditev z  naslovom Spominska knjiga – mozaik spominov, ki je hkrati tudi naslov knjige, in je bila predstavljena pivški javnosti. V lično knjigo, pravo enciklopedijo spominov, je avtorica Irena Margon zbrala zapise iz 38 spominskih knjig, ki so datirane vse od leta 1914 dalje. Predstavitev knjige je pritegnila precejšnje zanimanje, saj je to prvi primer obravnave te tematike pri nas pa tudi širše.

Zbrane je nagovoril župan Robert Smrdelj, ki se je zahvalil za velik prispevek KD Lipa h kulturnemu utripu občine Pivka. V kulturnem programu ob predstavitvi sta sodelovala Dekliška skupina Iskrice iz Šmihela in Moški pevski zbor Pivka. Lep primer medgeneracijskega pevskega sodelovanja. Zapeli so pesmi, ki so se lepo vključevale v tematiko večera. Mlade recitatorke Ivana, Lara in Zala so posredovale izbrane misli iz spominskih knjig, Peter Lavrih pa je doživeto interpretiral zanimiv zapis in življenjska načela Antona Želeta iz leta 1914, takrat posojilničnega tajnika Posojilnice in hranilnice v Št. Petru na Krasu. O njem in pomenu ohranjanja zgodovinskega spomina in kulturne pisne dediščine v zapisih naših prednikov je spregovoril Ernest Margon, Anton Žele je bil namreč stric njegove mame, a tudi on ga je klical stric. Od tod tudi zapisi »Iz kufra strica Antona« v Pivškem listu.

Osrednja točka večera je bila predstavitev knjige. Voditeljica pogovora Saša Zafred je avtorici Ireni Margon zastavljala vprašanja, kako se je porodila ideja za zbiranje spominskih knjig,  kako je obdelala dobljene knjige, kaj je bilo pomembno pri tem. Avtorica je povedala, da je dobila idejo na eni izmed številnih čajank, ki jih v društvu prirejajo v knjižnici v Pivki. Nato se je lotila dela, zbiranja starih spominskih knjig, ki so jih prinašali lastniki s Pivškega. Že pred nekaj leti je bila v Ljubljani razstava spominskih knjig, ki jo je pripravila gospa Barbara Gjorfi, v knjižni obliki pa o tem še ni bilo nič izdanega. Irena Margon se je povezala z avtorico razstave in gospa ji je pomagala z nasveti. Sledila je obdelava besedilnega, nato še slikovnega gradiva in knjiga je začela dobivati novo vsebino.

Knjiga povzema nekaj zgodovine, kako in kdo jih je v preteklosti uporabljal, starejše knjige imajo zapisanih veliko modrosti in navodil za življenje, tudi svaril. Mlajše knjige imajo več risb in preprostejše verze, ki govorijo o prijateljstvu, zvestobi, ljubezni, spominih. Tudi šaljivih verzov je bilo nekaj. Knjiga je opremljena tudi z risbami. Veliko je cvetličnih motivov, narave, hišk v bregu, idealu lepega življenja. Avtorica je ob vprašanju, ali je naslovnica kaj posebnega, povedala zgodbo o svoji teti arhitektki Erni Tomšič, ki je bila asistentka in tesna sodelavka arhitekta Jožeta Plečnika. Do njegove smrti je izvrševala in vodila arhitekturna dela, ki jih je pripravljal. Nadarjena študentka se je odločala med likovno akademijo in arhitekturo in izbrala slednje. To je bila slika iz njene študijske mape, zdela se je primerna za naslovnico.

Ob koncu je avtorica poudarila, da so spominske knjige del nesnovne kulturne dediščine, ki na nek način pokaže, kako družabni so bili ljudje. Radi so si pisali, podarjali spomine, spominske knjige so jim veliko pomenile. Opravile so svojo nalogo, sedaj lahko vnuki spoznavajo, kako so si krajšali čas njihovi stari starši nekoč. Lastniki spominskih knjig pa so se ponovno preselili v mlada leta in obujali svoje čase.

Celoten kulturni program je spretno povezovala gospa Sidonija Zega in se ob koncu zahvalila vsem, ki so sodelovali in omogočili, da je knjiga izšla. Večer se je nadaljeval ob pogostitvi, saj so prireditelji poudarili, da se bliža tudi »sveti Martin« in je prav nazdraviti.

Kulturno društvo Lipa

Foto: Ernest Margon