Danes se spominjamo Primoža Trubarja

V Sloveniji je 31. oktober dan reformacije, praznik in dela prost dan, ki obuja spomin na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju. Slovenci hkrati obeležujemo tudi rojstvo slovenskega knjižnega jezika in se spominjamo Primoža Trubarja. 

Reformacija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve. Njen glavni začetnik je nemški katoliški duhovnik in avguštinski menih Martin Luther, ki je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem mestu Wittenberg pribil liste s 95 tezami »o moči odpustkov«. S tezami je spodbijal del tedanje doktrine o odpustkih za mrtve v vicah (ni pa še obsojal drugih slabosti tedanje Cerkve). Glavni Luthrov ugovor je bil, da duhovnik mrtvim ne more dati nobenega odpustka, ker duhovniška oblast ne seže na oni svet, v vice; nenazadnje ga je motilo, da je bil denar od odpustkov namenjen gradnji Bazilike sv. Petra v Rimu (Cerkev si je v tem obdobju delila sodno oblast. Zato je namesto, da bi obtoženi odšel v zapor kupil odpustek in ostal svoboden). Luther je sprva zahteval le reformo katoliške cerkve, ker pa ga je ta zavrnila, se je oblikovala nova cerkvena organizacija, luteranska cerkev.

Lutrov "protest" je sprožil versko in družbeno gibanje. Reformatorji so med drugim zahtevali, da verniki prebirajo Sveto pismo v maternem jeziku, kar je pomembno vplivalo na razvoj številnih ljudskih jezikov, tudi slovenščine. Protestantizem (evangeličanska cerkev), kot rezultat prenove katoliške cerkve, je iz Nemčije na Slovensko prinesel Primož Trubar. 

Za našo zgodovino je zelo pomembno to, da so slovensko govoreči v tem obdobju dobili prve slovenske knjige, največ jih je prispeval Trubar. Leta 1550 je luč sveta zagledala prva knjiga v slovenskem  jeziku in prva slovenska tiskana knjigo sploh, Katekizem in za njo še Abecednik.

Pomembni deli iz tistega časa sta še prevod Svetega pisma Jurija Dalmatina, in prva slovenska slovnica Zimske urice Adama Bohoriča.