Obnovili smo kala v Drskovčah in kala v Uskih pri Zagorju

V okviru projekta PIVKA.KRAS.PRESIHA, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, smo v akciji, namenjeni izboljšanju stanja ohranjenosti vrste veliki pupek (Triturus carnifex) sušno poletno obdobje izkoristili za obnovitev kalov v Zagorju in v Drskovčah.

Nekdaj je gosta mreža kalov (imenovanih tudi lokve, luže) služila napajanju živine in pranju perila, zaradi opustitve rabe in vzdrževanja pa se je ohranilo le še nekaj kalov. Le tu in tam se živina še napaja v kalih na pašnikih, kali ob vaseh pa so bodisi izginili bodisi so zaraščeni.

Danes na kale gledamo predvsem z vidika njihovega pomena za ohranjane dvoživk, še posebej v  kraški krajini, kjer so kali večinoma edina vodna površina.  Dvoživke ohranjamo, ker so del kroženja snovi v ekološkem zemeljskem ciklu: prehranjujejo se z žuželkami (tako uravnavajo njihovo populacijo), same pa so hrana drugim živalim. In, saj veste: ni živali, ki bi bila manj ali bolj pomembna, vsaka ima svojo vlogo za vzdrževanje naravnega ravnovesja.

Pregledali smo 14 kalov 

Spomladi 2021 so predstavniki projektnega partnerja, Fakultete  za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT)  z Univerze na Primorskem, pregledali kale na območju Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera. Strokovnjaki za dvoživke so popisali 14 kalov in v njih odkrili sedem vrst dvoživk.   

V kalih so prevladovale rosnice (prisotna v dveh tretjinah kalov)  in repate dvoživke – npr. navadni pupek. V tretjini kalov so popisali še planinskega in velikega pupka, navadno krastačo in hribskega urha.  

Zlate ribice šibijo krhek vodni ekosistem

V kalih, ki so v različni rabi, so popisali od ene do največ štirih vrst dvoživk v posameznem kalu. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi ob večjem številu terenskih dni najverjetneje lahko potrdili več vrst dvoživk oziroma večjo prisotnost posameznih dvoživk. V dveh kalih pa so potrdili prisotnost tujerodne invazivne vrste zlate ribice (Carassius auratus). Tujerodne, invazivne vrste negativno vplivajo na populacijo dvoživk v kalu. Da bi zavarovali življenjski prostor dvoživk, bomo zlate ribice iz omenjenih kalov odstranjevali. Te tujerodne vrste se v kalih zelo hitro razmnožujejo, vnašajo bolezni med avtohtone vrste in tako šibijo krhek vodni ekosistem.

Velikega pupka, repato dvoživko in kvalifikacijsko vrsto Nature 2000, so strokovnjaki potrdili v treh kalih, tudi v kalih na območju Drskovč in Zagorja. Prav ti kali so bili močno zaraščeni in polni blata, zato smo z obnovo kalov in odstranitvijo zarasti poskrbeli za boljše življenjsko okolje velikega pupka in drugih dvoživk.  

In kako smo se dela lotili?

V projektu PIVKA.KRAS.PRESIHA, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, smo obnovili večji in manjši kal v Uskih pri Zagorju (pod vznožjem grebena Šilentabor) ter večji in manjši kal v Drskovčah (na zahodnem robu vasi). Zakaj ravno te kale? Obnovo kalov so predlagali vaščani sami, pomemben dejavnik za izbor, pa je bil, da so bili med ohranjenimi kali najbolj zaraščeni in tako potrebni obnove. Pred začetkom del smo na občini Pivka s projektnimi partnerji, Zavodom RS za varstvo narave in FAMNIT pripravili načrt obnove kalov, nato pa pridobili še dovoljenja za izvedbo del (vodno soglasje, soglasje distributerja električnega toka, naravovarstveno soglasje in soglasje lastnika), čiščenje kalov pa je izvedel Marjan Žužek s. p..

Obnova kalov pri Zagorju

V Uskih se nahajata dva kala. V manjšem kalu v pašniku se še vedno napaja živina, večji kal pa je prerasel rogoz. Ob letošnji, kot pravijo, 50-letni suši, sta oba kala skoraj da presahnila že konec junija, česar domačini ne pomnijo. Obnovitvena dela, načrtovana za november, smo s strokovnjaki za dvoživke zaradi suše izvedli julija.

Dela smo izvajali v več fazah, da so imele živali, prisotne v blatu, ter nekaj žab v luži na dnu večjega kala, čas za umik. Ob pomoči projektnih sodelavk s Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica (partner v projektu) smo ročno odstranili rogoz. Sledila je strojna odstranitev mulja in ureditev plitvin.

V mulju se zadržujejo različne žuželke zato mora mulj, blato nekaj časa odležati ob kalu, da iz izkopanega materiala izlezejo živali. Zaradi obnovitvenih delov v sušnem delu leta smo izkopan mulj ob kalu pustili dober teden dni (v primeru izvajanja dela v jesensko-zimskem času je potrebno mulj hraniti nekaj mesecev – do spomladi).

Okrog kala smo ostranili gosto grmovno zarast in odmrlo drevje. Po zaključku del v večjem kalu je izvajalec strojno odstranil blato še iz manjšega kala v pašniku.  V prihodnjih mesecih bomo uredili še okolico kalov – postavili ograjo, klop ter info tablo.

V obeh kali se je v nekaj dneh po opravljenem čiščenju vrnila voda, z njo pa tudi življenje. Opazili smo urhe in rosnice ter paglavce. Pri vzdrževanju območja kalov bomo v prihodnje sodelovali tako KP PPJ in občina Pivka, kot Vaška skupnost Zagorje ter upravljavci pašnika.  Občina Pivka in krajinski park bosta spremljala tudi stanje v kalih in za morebitno odstranjevanje rogoza. Zelenilo, ki je prekrilo nekatere kale, je vodna leča. Da pa bo pestrost življenja v kalu še večja, jo bomo občasno odstranjevali.

Obnova kalov pri Drskovčah

Na zahodnem robu vasi Drskovče ob vaškem vodnjaku ležita dva kala, ki ju ločuje suhi zid. V plitvejšem kalu se je napajala živina, v globljem manjšem pa so pred desetletji prali perilo. Kala nista bila v aktivnejši rabi že več desetletij, kar priča močno razraščena zarast.

S strokovnjaki za dvoživke smo določili potek del in z njimi začeli konec julija. Izvajalec del je najprej očistil grmovno zarast in uredil plitvine v večjem kalu.  Vodo iz manjšega kala je bilo potrebno pred odstranitvijo mulja prečrpati, temu pa sledila odstranitev mulja in ureditev plitvin.    

V naslednjih mesecih bomo ob Drskovških kalih uredili  točko za opazovanje življenja v kalu (klop z info tablo). Za kal bomo skrbeli v sodelovanju z Vaško skupnostjo Drskovče.

Kali so pomemben življenjski prostor dvoživk, a tudi lep krajinski element

Kale je ustvaril človek, zato so tudi naša kulturna dediščina in obenem lep element v prostoru. Verjamemo, da jih bomo s skupnimi močmi ohranili. Pa tudi skrbeli, da ne bi postali dom našim akvarijskim ljubljencem, potem ko se jih naveličamo.  

Prebivalce vasi na Pivškem vabimo, da z nami delite vaše spomine, zgodbe  in fotografije, na katerih se pojavljajo kali. Lahko nas pokličete na 040 868 233 ali pišete na e-naslov eva.korbar@pivka.si .