IGRE IN IGRAČE OTROŠTVA STAREJŠIH

Sredi maja je Kulturno društvo Lipa v čitalnici knjižnice v Pivki priredilo še eno čajanko na temo iger, igranja in igrač, ki so krajšale čas otrokom v prejšnjem stoletju. To je bila generacija naših staršev in že nas samih, ki štejemo okoli 70 let. Na čajanki je bilo prisotnih 15 udeležencev, med njimi trije otroci, ki so želeli poslušati, kakšne igre so se igrali otroci nekoč. Bilo jim je zanimivo, tudi sami so sodelovali in povedali, da se radi igrajo, da ne posegajo ves čas po telefonih in da poznajo marsikatero izmed iger, saj so jo slišali iz pripovedovanja starejših. Med udeleženci je bila tudi gospa Nataša iz Ukrajine, ki je opisala nekaj svojih iger, ki so bile podobne igram na Slovenskem, kot npr. domino, ristanc, so bile pa tudi igre, ki jih pri nas ne poznamo, kot »petnačka«. To je igra za urjenje spomina. Udeleženci so se spomnili številnih iger, ki so jih lahko zabavale cele ure, pri tem pa ni bilo treba dragih igrač. Material so dobili kar v naravi, saj so se tudi igrali največ zunaj, če jim je čas dopuščal. Tako so se šli »kozo zbijat«, spomladi izdelovali piščalke iz leskovih ali bezgovih vej, poskakovali s kolebnico, skakali po ristancu, pismu ali gobi (na Koroškem), pletli venčke za na glavo iz deteljic in cvetja, se lovili, plezali po drevju, se igrali s frnikolami, igrali »zemljo krast«, skratka, bilo je vedno zabavno. Opisali so tudi posebno igro s »čiklisti«, kot so poimenovali odslužene pivske zamaške, ki so bili okrašeni s sličico kakšnega junaka iz stripov, zvitega v celofan. Čikliste so spodbijali drugim igralcem. Ta igra je bila popularna zlasti v slovenski Istri ob morju.

Ob slabem vremenu pa so igrali družabne igre kot »človek ne jezi se«, »volk in koze«, igro z gumbi, domine, narejene doma… Zbirali so tudi marsikaj. Sličice nogometašev, slavnih filmskih igralk, papirnate serviete, papirčke od bonbonov, pa tudi znamke in stare kovance… Zanimiva je bila tudi igra »trgovina«, kjer so izdelovali potičke iz peska, jih prodajali kot hrano, pri tem uporabljali liste dreves kot denar. Orehov list je predstavljal najvišjo vrednost. Deklicam so mame naredile punčke iz cunj, z njimi so se učile nežnosti in ravnanja z otrokom. So pa otroci nekoč tudi delali, in sicer nabirali borovnice in gobe, pa razna zelišča in darove narave za čaj. Pobirali so celo koloradske hrošče, da so prislužili kakšen drobiž. Fantje pa so imeli morda doma narejen preprost voziček, da so v njem prevažali sebe in vrstnike. Otrokom je bilo nekoč tudi skladanje drv prej igra kot težko opravilo. Nekdo se je spomnil celo »glihanja« žebljev, saj so bili nekoč iskani in se jih ni dobilo kot danes »na kilo«.

Otroci so si vedno znali poiskati igro, ki jih je zabavala. Veliko so se družili, med sabo pogovarjali in reševali medsebojne spore, ko je prišlo do njih. Življenje na ulici ali na vasi je bilo nekaj najbolj imenitnega, polno doživetij in spominov.

Čas na čajanki je prehitro minil, veliko spominov se ne da spraviti v uro in pol pogovora. Vsi pa so bili mnenja, da se je včasih današnjim otrokom zaradi obilice igrač težje igrati. To so potrdili tudi otroci, ki so se vključili v pogovor.

Tekst in foto:

Irena Margon