24. APRIL - SLOVENSKI DAN BREZ ZAVRŽENE HRANE

Zavržena hrana, eden večjih globalnih izzivov, je vseobsežna težava, a ker je na prvi pogled precej nevidna, se je mnogi ne zavedajo. Dejstvo pa je, da s sabo nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Globalno gledano vržemo stran toliko hrane, kot je pridelamo na predelovalni površini, veliki za kar 635 Slovenij. V razvitih državah, kjer imamo svežo in poceni hrano vedno na voljo, tako v smeti romajo ogromne količine odvečne, pretečene ali celo sveže hrane.

S tem ko med odpadke vsakodnevno mečemo še užitna živila, svet ne trpi le finančnih in etičnih posledic, pač pa plačuje tudi visoko okoljsko ceno, saj zavržena hrana pomeni tudi neizmeren negativni vpliv na naše okolje. Zaradi hrane, ki je mogoče sploh ne užijemo, smo izsekali gozdove, v izumrtje poslali številne rastlinske in živalske vrste, preselili avtohtona prebivalstva in degradirali prst. Še več, zavržena hrana prispeva k povečevanju toplogrednih izpustov, saj z razgradnjo organskih odpadkov nastaja toplogredni plin metan, ki v primerjavi z ogljikovim dioksidom še intenzivneje vpliva na globalno segrevanje. Vpliv zavržene hrane na okolje sega še nekoliko dlje – skupaj s hrano namreč zavržemo tudi ogromne količine vode in energije. Na ravni Evropske Unije denimo za pridelavo hrane, ki jo potem zavržemo, porabimo toliko vode, kot je je v treh Ženevskih ali pa v kar 267-ih Bohinjskih jezerih.

Če bi bila zavržena hrana država, bi bila tretja največja onesnaževalka na svetu, zato je zavržena hrana eden večjih uničevalcev našega planeta! Z naslavljanjem te težave prispevamo k bolj učinkoviti rabi zemljišč in vodnih virov, upočasnjujemo podnebne spremembe ter si prizadevamo za blaginjo vseh ljudi.

Več o pojektu v prilogah.