SREČANJE S POEZIJO JE BILO NAVDIHUJOČE

Zadnji četrtek v marcu so se zvesti obiskovalci čajank Kulturnega društva Lipa Pivka v knjižnici Pivka spet zbrali in si za temo pogovora izbrali prebiranje raznovrstne poezije in se na ta način posvetili spominu svetovnega dneva poezije, ki je bil s strani Unesca proglašen 21. marca 1999. Od takrat se ta dan posebej posvečamo pesnikom, tenkočutnim opazovalcem življenja in pričevalcem osebnoizpovednih občutij, pa tudi kritikom družbenih razmer. Njihova sporočila so brezčasna, pesniki pa priče osebnih, družbenih in zgodovinskih sprememb. Včasih pa ljudem pesnikovi verzi pomagajo pri iskanju lastnega duševnega miru in ravnovesja.

Udeleženci čajanke so se najprej spomnili trpečega ukrajinskega ljudstva ob pesmi Barbare Korun, ki govori o ljudeh, ki gredo na ulice z roko v roki in pojejo, tam pričakajo tanke, ženske, otroci, starci in starke … brez orožja z zaupanjem, da bo zmagal mir …

Vsak izmed prisotnih je izbral poezijo, ki jo je predstavil. Izbor je bil pester, od pesmi Cirila Zlobca, namenjenih prijatelju Tonetu Pavčku, njegovima  prezgodaj umrlima sinu in hčerki pa do Ferija Lainščka, ki navdušuje s svojo poetičnostjo. Izredno zanimiva je bila prepesnitev francoske balade pesnika Jeana Richepina, katero je mojstrsko prepesnil Srečko Kosovel. Pesem poudarja brezpogojno materino ljubezen, ki vse odpušča, tudi najhujše dejanje, ki ga lahko stori sin, ona mu vse odpusti. Med lepimi mislimi je bil tudi citat iz znane knjige Pot pokojnega alpinista Nejca Zaplotnika, ki je kot mlad človek življenje doživel v celoti. Mlada prekmurska pesnica Sara Krager je napisala odmevno pesem z naslovom Pesem o tistih, ki je posvečena ljudem z Downovim sindromom. Sporočilo te pesmi je, da se vsak človek lahko prepozna v njej, vsak je kdaj malo poseben. Precej manj poznana a odlična je Župančičeva Zdravica, ki napoveduje lepše čase. Slišali so tudi ljubezensko poezijo, spoznali likovno pesem Solzica celjskega osnovnošolca. Prisluhnili so sodobno oblikovani pesmi o povodnem možu avtorja Andreja Rozmana Roze in se seznanili s pesmimi rojaka z Bača Jacka Tomšiča, ki se je odselil v Ameriko in tam v slovenski skupnosti deloval na veliko področjih. Do konca življenja je ostal povezan z domačimi kraji, posvetil jim je tudi veliko pesmi. Čajanka je bila izredno bogata v mislih in novih spoznanjih ob branju poezije.

Irena Margon

Foto: Arhiv društva