V Parski golobini zelo številne najdbe živali, ki danes živijo na ledenem severu ali v tropski Afriki

Sinoči smo prisluhnili predstavitvi arheoloških izkopavanj v Parski golobini in drugih paleolitskih najdiščih v Pivški kotlini.

Naš gost, znanstveni sodelavec na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU dr. Matija Turk, je na primer povedal, da Parska golobina, ki jo je arheolog dr. Franc Osole v času raziskovanj najdišča opredelil kot lovsko postojanko, v arheološkem smislu ni bogato najdišče, je pa zanimivo, saj so v njej našli dva kulturna horizonta.

V mlajšem so našli kamnita orodja anatomsko modernega človeka, torej človeka, kakršni smo mi, v starejših plasteh pa so bila kamnita orodja neandertalca, ki je izumrl pred 40 tisoč leti. Najdišče pa je posebno zaradi izjemno raznolike favne, ki kaže na to, da so se tudi na Pivškem izmenjevala zelo hladna obdobja s toplejšimi. Našli so na primer ostanke tura, losa in divjega konja, hijeno in alpskega svizca, a tudi ostanke ježevca, ki danes živi v Afriki.

Takorekoč do danes je veljalo, da je ta najdba edina najdba ježevca na Slovenskem, a nas je Slavko Polak z Notranjskega muzeja Postojna, ki je bil sinoči med občinstvom, razveselil z novico, da je pred kratkim našel ostanke enake živali v Uršnji jami pri Podtabru pri Šembijah.

Dr. Matija Turk meni, da bi kje v depojih lahko tičala tudi lobanja jamskega medveda iz Parske golobine, ki jo v zapiskih omenja raziskovalec Parske golobine dr. Franc Osole. Že tedaj lobanja ni bila v dobrem stanju, a če lobanjo vendarle odkrijemo v katerem izmed depojev, upamo, da bi jo lahko razstavili v Centru DINA polet tiste, ki so jo izkopali v Križni jami in nam jo je "v najem" odstopil Pokrajinski muzej Slovenije.

Posnetek predavanja bo prihodnji teden dostopen na youtube kanalu TV Vascom.

Vabljeni tudi  k spremljanju novic in dogodkov na https://www.dinapivka.si/ .