MIROSLAVU VILHARJU V SPOMIN OB 150-LETNICI SMRTI

Šestega avgusta je minilo 150 let, kar je umrl znameniti  pesnik, skladatelj in kulturni delavec ter politik Miroslav Vilhar. Kulturno društvo Lipa Pivka je prav na dan obletnice pripravilo srečanje »današnjih rodoljubov«  ob čaju v spomin in počastitev človeka, ki se je zavzemal in boril za lepo slovensko besedo in pesem. V naravi pod lipo pred Eko muzejem je bil pravi kraj za obujanje spomina. Povabili so gospoda Matjaža Vilharja, ki je natančno in z veliko vnemo raziskal rod Vilharjev in razložil, kako so se razvijali, kako so živeli in bili uspešni v svojem času.  

Vsi udeleženci so prispevali k bogatenju spoznavanja velikega rodoljuba Vilharja. Na ta način so se mu oddolžiti za njegovo bogato delovanje na pevskem, literarnem, narodnobuditeljskem in političnem področju. Kljub poletju in dopustovanju se je zbralo 15 udeležencev, ki so želeli slišati in poglobiti svoje vedenje o rojaku, graščaku s Kalca blizu Zagorja. Za uvod v srečanje so bili udeleženci čajanke nagovorjeni kar z Vilharjevimi besedami, rekoč: »Gospoda slavna! Dušne moči so tiste, ki dajejo postave telesnim. Spomin Grkov je slavniji od spomina Rimljanov, čeravno je rimska sila podjarmila pol sveta. In da se te dušne moči iz spanja zbudijo, potrebno je, za narodnost se bojevati …« Zgovorne besede, ki bi morale odmevati tudi danes, ko Slovenci prehitro zapademo tujemu vplivu, posebno če je kapital zraven, so se strinjali vsi udeleženci čajanke.

Vilharjev grad Kalec je bil središče kulturnega in družabnega življenja na Notranjskem, še posebno tistih 10 let, ko je Miroslav Vilhar stopil v politiko, bil izvoljen za deželnega poslanca in aktivno deloval do svoje smrti 6. avgusta 1871. Kot pesnik pa je deloval že veliko prej, najprej v nemščini, a po Levstikovem prigovarjanju je pesnil v slovenščini. Ponovno je vsem udeležencem segla v srce »nesmrtna« pesem Lipa zelenela je, ki ni samo žalostinka, pesem je spodbuda, saj vsako naslednjo pomlad spet zacveti. Ernest Margon je osvetlil čas, ko so postavljali spomenik Vilharju v Planini ob 60-letnici njegove smrti leta 1931. Spomenik Miroslavu Vilharju v Postojni so namreč fašisti odstranili 9. avgusta 1927. Takrat je časopis Slovenec zapisal »Ker je naš Miroslav Vilhar oropan tega spomenika v Postojni, je prav, da dobi njegov rojstni kraj prav ob meji naše svobodne domovine (tu je potekala krivična Rapalska meja), za katere veličino in svobodo se je pred mnogimi leti boril z navdušeno besedo in pesmijo, nov spomenik, ki bo pričal, da Slovenci svojega velikega domoljuba ne pozabijo, čeprav leži skoraj vsa zemlja, na kateri je snoval in delal, v rokah tujcev«. Planinci pa so se odločili, da postavijo v Vilharjevem rojstnem kraju njemu spomenik, štiri leta zbirali sredstva in postavili spomenik, ki še dandanes stoji.

Matjaž Vilhar, potomec Vilharjevega rodu, je natančno razložil, kako se je rod širil in razraščal, v vseh vejah rodu se je našel kakšen sposoben glasbenik, pesnik, umetnik in iznajdljiv gospodarstvenik ali poslovnež. Napisal je knjigo, v kateri je shranjeno njegovo bogato raziskovalno delo.

Sledil je še sproščen pogovor, kjer so vsi prisotni ugotavljali, da je veliki rojak premalo cenjen in poznan v širšem slovenskem kulturnem prostoru. Dobro je vsaj to, da ga poznamo po njegovih slavnih pesmih: Lipa zelenela je, Po jezeru bliz Triglava …

Kulturno društvo Lipa Pivka se je poklonilo njegovemu spominu tudi z obiskom na grobu v Knežaku s položitvijo cvetja. Novinarka Sabrina Mulec pa je na dan obletnice ob pogovoru z Matjažem Vilharjem pripravila krajši prispevek o Miroslavu Vilharju, ki je bil predvajan na Radiu Slovenija. To so bili, kolikor je znano,  tudi edini dogodki ob obletnici v spomin na našega rojaka na našem koncu.

Tekst in foto: Irena Margon