Zadnje slovo princese Lotty Henley, roj. von Windisch-Graetz

Objavljamo zapis o zadnjem slovesu princese Lotti Henley roj. von Windisch-Graetz, ki je v 30. letih prejšnjega stoletja z družino živela v Pivki. Življenjska zgodba potomke Windisch-Graetzev je gotovo kamenček v zgodovini te družine na Pivškem. Družina je živela v vili,  ki je bila po drugi svetovni vojni dom za vojne sirote,  Mladinski dom Tone tomšič, nazadnje pa je imela v njej sedež uprava nekdanje družbe Javor, d. d. Zapis nam je posredoval Sebastjan Habicht iz Slovenskih konjic, poznavalec zgodovine krajev in ljudi na Slovenskem, avtor zelo številnih prispevkov na Wikipediji in portalu kamra.si. 

Morda se kdo izmed starejših prebivalcev Pivke Lotti Henley še spominja. Hvaležni bomo, če boste te spomine delili z nami.

Vabljeni k branju!

K nebeškemu očetu je 22. aprila 2021, v svojem 95-tem letu, odšla princesa Lotti Henley roj. von Windisch-Graetz, vnukinja konjiškega kneza Huga Verianda Windisch-Graetz in kneginje Christiane, rojene von Auersperg.

Princesa Lotti je v mladosti živela na dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah, oktobra 1935 pa so se z družino preselili v Pivko. Lotti je pri devetnajstih letih, med drugo svetovno vojno, pomagala medicinskemu osebju v bolnišnici. Družina je proti koncu vojne morala zapustiti dom, med drugim so živeli v raznih begunskih taboriščih, dokler niso našli zatočišča pri sorodnikih. Morda tudi zaradi preizkušenj in tedanjega pomanjkanja je vedno ostala skromna, ljubezniva, za vse hvaležna in je bila resnično velika humanitarka. Tudi zaradi globoke vere in trdnega prepričanja, da lahko vsakdo naredi vsaj nekaj dobrega, je bila vedno pripravljena prisluhniti ljudem v stiski in jim pomagati. Tako je kljub visoki starosti v Londonu, kjer je živela, soustanovila humanitarno organizacijo Plan Zheroes, katere prostovoljci po trgovinah in pri dobaviteljih zbirajo viške še uporabne hrane ter pripravljajo dnevno več kot tisoč obrokov za brezdomce in zapuščene.

Vedno se je z velikim veseljem spominjala otroških let in svoje mladosti, posebej pa je bila vesela, ko so se v arhivskih virih pri nas odkrile njihove dotedaj še neznane družinske fotografije. Svoje spomine o mladosti v Konjicah in Pivki je opisala tudi v knjigi, izdani v angleščini, namenjeni sorodnikom, v kateri je marsikdaj na humoren način predstavila tedanjo Slovenijo ter podrobno njihove družinske korenine in povezave.

Zagotovo pa je bilo njeno največje veselje, ko je leta 2016 skupaj s sestrama Olgo von Riedemann ter Wilhelmine Degenfeld-Schonburg in kar osemdesetimi sorodniki ponovno obiskala nekdanje družinske gradove ter posesti. Tedaj so na prenovljenem delu dvorca Trebnik, na razstavi v dvorani, poimenovani po njeni babici Christiani, predstavili zgodovino rodbine Windisch-Graetz.

S svojo skromnostjo in neprikritim veseljem je pustila nepozaben vtis pri vseh, ki so jo spoznali osebno in z njo delili njene bogate življenjske izkušnje.

Naj ji Bog povrne za vse!