Za volanom ne bodite za ekranom, v prometu ne bodite na spletu!

Mobilni telefoni so že vrsto let eden izmed večjih motilcev pozornosti v prometu. Vse bolj razširjen problem tudi v Sloveniji, je vedno pogostejši dejavnik, ki dokazano povečuje tveganje za nastanek prometnih nesreč. Mobilni telefoni močno vplivajo na kognitivne sposobnosti voznika. Pisanje sporočil ali pregledovanje družbenih omrežij med vožnjo pomeni do 23-krat večje tveganje za nastanek prometne nesreče. Telefoni motijo našo koncentracijo, saj človek ni sposoben opravljati dveh miselnih operacij hkrati, na kar Agencija opozarja tudi s preventivno kampanjo .

Agencija za varnost prometa in Policija s partnerji pozivata: »Klic, sporočilo, všeček ali objava na družbenih omrežjih lahko počakajo. Za volanom ne bodite za ekranom, v prometu ne bodite na spletu!« 

Uporaba mobilnih telefonov med vožnjo vpliva na slabši reakcijski čas.

Med uporabo mobilnega telefona je uporabnikova pozornost zmanjšana v kar treh vidikih zaznavanja in upravljanja:

vidnem – namesto na cesto in okolje, je pogled usmerjen v zaslon telefona,

telesnem – roke niso na volanu ali krmilu vozila, temveč na napravi,

miselnem – miselni procesi so usmerjeni v dogajanje, ki ga sporoča naprava.

Z uporabo mobilnega telefona med vožnjo se pomembno zmanjšuje zbranost voznika in zmožnost za pozornost na dogajanje na cesti in njeni okolici. Voznik lahko spregleda ključne informacije iz okolja, zato se poveča tveganje za nastanek prometne nesreče, po različnih mednarodnih raziskavah od 4x-23x. Tako ogrožamo sebe in druge, za nastanek nesreče pa je dovolj že majhna napaka.

Tuje raziskave kažejo, da je med pisanjem SMS sporočila ali pregledovanjem družbenih omrežij voznik povprečno 5 sekund osredotočen na telefon in ne na vožnjo. Pri hitrosti 60 km/h prevozi razdaljo več kot 83 metrov. V naselju, pri vožnji 50 km/h prevozi skoraj 70 metrov. Še večje tveganje pa je na avtocestah, kjer pri hitrosti 130 km/h v petih sekundah prevozi več kot 180 metrov, na hitri cesti pri vožnji 100 km/h pa prevozi 139 metrov. Gre za podobno tveganje, kot da bi takšno razdaljo prevozil z zaprtimi očmi. Voznik vozi z bistveno zmanjšano pozornostjo in s tem ogroža sebe in vse druge udeležence prometa.

Pri voznikih so različne študije ugotovile tudi do 50 % slabši reakcijski čas kot pri vožnji v normalnih pogojih:

• počasneje zaznavajo prometno signalizacijo,
• imajo daljši zavorni čas,
• imajo zmanjšano zaznavanje okolice,
• počasneje se odzivajo na nepredvidene dogodke,
• imajo zmanjšano vidno polje,
• vozijo s krajšo/neustrezno varnostno razdaljo,
• ne zmorejo vzdrževati enakomerne hitrosti vožnje,
• odziv na nepredvidene dogodke je slabši,
• pogosto brez nadzora menjajo vozni pas.

Pogosta uporaba tudi med kolesarji in pešci.

Tudi med kolesarjenjem ne uporabljajmo mobilnega telefona ali slušalk za poslušanje glasbe, saj to pomembno vpliva na zaznavanje prometa in dogajanja v okolici ter pravočasno reagiranje. Agencija opozarja, da nemalokrat vidimo zamišljene pešce, ki s pogledom v mobilni telefon stopijo na prehod za pešce ali na kolesarsko stezo, in ne preverijo, ali so to storili dovolj varno. Pravočasnost in ustreznost reakcij pešca je zaradi uporabe mobilnih telefonov in pregledovanja družbenih omrežij zmanjšana do 60 %.

Agencija za varnost prometa RS in Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu Občine Pivka