ŽE ŠESTNAJSTI POHOD PO POTEH KAMNITIH PIVŠKIH KRIŽEV

Kulturno društvo Lipa Pivka je po daljšem premoru zadnjo nedeljo v mesecu maju pripravilo že 16. pohod po poteh kamnitih križev. V pričakovanju lepega sončnega popoldneva se je udeležilo kar 24 pohodnikov vseh generacij od otrok do starejših, predvsem tradicionalno zvesti pohodniki, ki se radi udeležijo družabnega srečanja in jim druženje nekaj pomeni. Po dvomesečnem predahu so vsi udeleženci povedali, da so si že prav želeli, da se ponovno srečamo v večjem številu.

Dopoldne še lep pomladni sončen dan se je popoldne prevesil v nestanovitno vreme. Težki oblaki niso napovedovali lepega vremena, vendar se pohodniki niso ustrašili. Ob prvih kapljah dežja so se najprej ustavili pri križu Za železnico, ki stoji na razpotju nedaleč od cerkve sv. Petra v Pivki, nekdanjem Št. Petru. Je edino samostojno kamnito nabožno znamenje na Pivki, na katerem so vklesani ključi sv. Petra. V letu 1952 je bil križ poškodovan. Ko je gospodar Lovrenčinovih iz Pivke mimo njega peljal s parom volov gnoj na njivo, je po železniški progi prihrumel vlak, vola sta se splašila, zbezljala proti križu in ga podrla. Dolga leta je ležal razbit na tleh, leta 2009 pa je bil restavriran in postavljen na svoje mesto. Ustno izročilo povezuje križ z zaobljubo zaradi kolere, ki je leta 1855 razsajala na Pivki, in v zvezi z njo omenja tudi pokopavanje mrličev na bližnjem zasilnem pokopališču nad železniško progo. Po stilnih značilnostih pa je križ najverjetneje nastal v 18. stoletju.

Pohodniki so pot nadaljevali proti Osojnici, nato so zavili do vasi Gradec, ki ima dva znamenita križa v vasi, tretji pa je postavljen ob reški cesti na razpotju za vas Gradec. Prvi križ v vasi stoji na živi skali Pri prelazu (1900) pred vrtom domačije Toniševih, v razpotju na začetku vasi. Na kapitelu je z začetnicama M. P. podpisan naročnik Matija Penko, po domače Markulinov iz Gradca, na bazi pa je letnica izdelave 1900. Križ je bil obnovljen leta 2004. Pri tem križu je bilo nekoč zadnje slovo vaščanov od pokojnika.

Pohodniki so se ustavili še pri najstarejšem kamnitem križu v Gradcu, ki stoji na travnati parceli med domačijo Toniševih in potjo, ki vodi k cerkvi Svete Trojice nad vasjo. Po pripovedovanju je nekoč po nesreči vanj zadelo Toniševo žrebe z vozom in ga podrlo. Neki domačin je njegove kose zlepil in križ postavil na vrtu pri svoji hiši. Leta 2004 je bil na pobudo vaščanov križ restavriran v restavratorski delavnici v Novi Gorici in potem vrnjen na svoje mesto. Iz zgodovinskih virov je sklepati, da je najbrž za ta križ zaslužen leta 1699 rojeni domačin Gregor Penko, ki je  postal mašnik leta 1723 in je umrl leta 1753. Križ je dal postaviti v neposredni bližini rojstne hiše. Križ je tako najbrž narejen v tem obdobju. V Gradcu so si pohodniki ogledali še lepo obnovljeno Markulinovo pivško hišo, nato pa med travniki zavili proti Petelinjam in Pivki, kajti pričelo je rahlo deževati, zato je bil čas za zaključek pohoda.  Pri Margonovih so se pohodniki še ustavili na palačinkah in kratkem kulturnem programu, ki sta ga pripravili mladi udeleženki Julija s skladbo na prečni flavti in Zala na violončelu.

Tekst in foto: Irena Margon