ISKRENE ČESTITKE PREJEMNIKOM OBČINSKIH PRIZNANJ ZA LETO 2020!

Občinski svet občine Pivka je v sredo, 6. maja 2020, potrdil sklep o priznanjih Občine Pivka za leto 2020.

Častni član Občine Pivka je postal Andrej Žele, plakete Občine Pivka prejmejo Kegljaški klub Pivka, Dragica Kaluža in Janez Čuček, priznanje Občine Pivka pa prejme Majda Radivo.

Letošnja epidemija nam je preprečila, da bi občinski praznik proslavili kot običajno, s slovesnostjo s podelitvijo občinskih priznanj v Krpanovem domu. Zato se bomo vsem letošnjim nagrajencem za njihov prispevek zahvalili in jim podelili priznanja na prireditvi oziroma sprejemu, ko bodo epidemiološke razmere dopuščale množičnejše prireditve.

Vabljeni k branju obrazložitev za prejemnike letošnjih občinskih priznanj:

ANDREJ ŽELE – ČASTNI OBČAN OBČINE PIVKA 2020  

Andrej Žele se je rodil 6. 11. 1936 v slovenski narodno zavedni družini in tako je tudi sam živel in delal.  Svoje življenje in delo je posvetil razvoju občine Pivka. Od osmih otrok sta brat in sestra padla kot borca NOB, kar je še dodatno prispevalo k njegovi politični opredelitvi. Njegovo delo je pustilo pečat na različnih področjih.

Poslovno tehnično in gospodarsko področje:

Končal je elektrotehnično šolo v Ljubljani, kar ga je povezalo s podjetjem Javor. Tam je prevzel nalogo prestrukturiranja enote vzdrževanja v samostojno podjetje za proizvodnjo lesno-predelovalnih strojev. Prav ta tovarna – TOZD – katere direktor je postal, je bila steber mogočnega Javorja, saj je bila med vodilnimi proizvajalci tovrstnih orodij oziroma postrojenj. Dosegla je pomembne povezave z italijansko strojegradnjo in podjetji širom Jugoslavije. V navedenem obdobju je bil Javor največji zaposlovalec v tedanji občini Postojna in tako glavni nosilec gospodarskega razvoja.

Leta 1983 je nadaljeval delo na investicijskem programu za novo tovarno strojev na novi lokaciji. Ob naklonjenosti okolja – tudi širšega – SOZD Lesnina in Slovenijales – se je proizvodnja v novi tovarni začela leta 1987 in kljub lastniški tranziciji deluje še danes kot Sitor.

Družbeno-politično področje

V letih 1983 – 1991 je vodil Krajevno skupnost Pivka, v katero so bile vključene še vasi Gradec, Slovenska vas, Petelinje, Trnje, Klenik, Radohova vas, Hrastje in Kal. V tem času je bila v središču Pivke zgrajena stanovanjsko poslovna zgradba (1988). V istem letu je bila dograjena osnovna šola. V letu 1984 je bil speljan vodovod od Selc do Slovenske vasi, pozneje še vodovod v vasi Kal. Modernizacija telefonije s 700 priključki (1985 – 1987) pa je pomenila modernizacijo in povezanost kraja s svetom. V tem obdobju se je urejala tudi druga infrastruktura – ceste, pločniki….

Kulturno področje:

Kot velik ljubitelj petja in aktivni pevec je bil tudi pobudnik in organizator petja na Pivškem in je tako ponesel sloves pivškega petja po Sloveniji in širše. Ustanovil in vodil je Oktet Javor, ki je bil simbol kulturnega ustvarjanja svojega kraja. V tej vlogi je dobil številna priznanja – ZKPO Slovenije – odličje svobode s srebrnim listom 1977, priznanje Miroslava Vilharja Občine Postojna 1991 in zlato značko Jakoba Galusa. Še vedno poje kot član moškega pevskega zbora Pivka.

ZB NOB vrednote NOB

Od ustanovitve organizacije je bil njen član. Med letoma 2009 – 2018 je vodil organizacijo ZB Pivka in bil podpredsednik območnega združenja ZB Postojna. Predan vrednotam NOB in zavesti, da morajo biti mejniki iz narodnoosvobodilne vojne v opomin in spomin tudi poznejšim rodovom, je organiziral in sodeloval pri postavitvi obeležij v Slovenski vasi, Hrastju, Kleniku in Petelinjah ter Habjanovem hribu. Kot predsednik je bil organizator številnih spominskih in komemorativnih slovesnosti v krajih občine Pivka.

KEGLJAŠKI KLUB PIVKA – PLAKETA OBČINE PIVKA 2020

Kegljaški klub Pivka je bil ustanovljen 24. 2. 1983 s sklepom takratne TVŠD Pivka, kegljačem ki so se pred tem ljubiteljsko ukvarjali s tem športom, pa se je uresničila nekajletna želja. Klub je v svoji zgodovini doživljal vzpone in padce, vendar se najbolj vneti privrženci nikdar niso predali. Kljub temu, da so po osamosvojitveni vojni v letu 1991 igralci ostali brez tekmovališča, saj so pripadniki tedanje JLA celotno kegljišče demontirali, dejavnost ni zamrla. Nasprotno, člani kluba so z izredno požrtvovalnim delom kljub vsem težavam kegljišče ponovno usposobili in kegljanje oživili.

V klub je včlanjeno povprečno 50 članov, delo v klubu, ki  temelji na prostovoljni dejavnosti, pa vodi in usmerja strokovna ekipa trenerjev, vaditeljev in sodnikov. Strokovnost si zagotavljajo z vsakoletnim izobraževanjem, ki se ga redno udeležujejo, saj ima klub v povprečju od pet do sedem trenerjev in vaditeljev z licenco ter enako število licenciranih sodnikov. Da gre za res strokovne in izkušene delavce, potrjuje dejstvo, da je bil klubski trener štiri leta selektor kadetske reprezentance Slovenije, sodniki pa lahko vodijo vse tekme državnih prvenstev.

Že od nastanka kluba se je začelo delo z mladimi selekcijami, še posebej pa je zaživelo po letu 2007, ko je Občina Pivka posodobila kegljišče in ustvarila odlične pogoje za delo vseh kategorij kegljačev. Že nekaj let v klubu delujejo z vsemi možnimi ekipami, od najmlajših do najstarejših. V klubu deluje osem ekip in sicer najmlajši člani do 15. leta starosti, moška in ženska ekipa kadetov, moška in ženska ekipa mladincev, ekipa članic in ekipa članov ter ekipa veteranov.

Samo v zadnjih petih letih so člani mlajših selekcij, ki so nastopili na svetovnih prvenstvih, osvojili šest medalj od tega kar tri zlate, na državnih prvenstvih pa so na zmagovalne stopničke stopili 35-krat, od tega šestkrat na najvišjo. Na veteranskih prvenstvih so najstarejši člani osvojili osem medalj od tega štiri zlate. Člani tekmujejo v državnih ligah z dvema  ekipama in sicer v 1.B in 3. ligi, članice pa v 1.B ligi, kjer pa so si letos že zagotovile naslov prvaka in bodo v prihodnje kot prva ekipa Kegljaškega kluba Pivka igrale v najelitnejši ligi.

DRAGICA KALUŽA – PLAKETA OBČINE PIVKA 2020

Dragica Kaluža je velikodušna in dobrosrčna oseba, vedno pripravljena priskočiti na pomoč in pristopiti  k organiziranju raznih dogodkov, tako kulturnih kot tudi zabavnih.

Njeno aktivno delovanje sega že v leta Socialistične zveze delovnega ljudstva, kjer je za svoje delo v upravnem odboru leta 1989 prejela tudi priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda.

Dolga leta je bila tudi članica upravnega odbora Rdečega križa. V času potresa v Savinjski dolini leta 1982 je Dragica poskrbela, da so iz Šmihelske doline odpeljali kar tri polne tovornjake surovin za pomoč ob potresu, za kar je tudi prejela priznanje Primorskih novic.  V okviru delovanja Rdečega Križa je imela veliko stikov tudi s sprejemanjem in skrbjo za begunce v letih 1991 in 1992, ko se je njeno aktivno delo v Rdečem križu tudi zaključevalo. Za aktivno delo v Rdečem Križu je prejela Diplomo za prizadevanje in uspehe pri razvijanju zdravstveno vzgojnih in humanitarnih dejavnosti ter Srebrni znak priznanja za dosežene rezultate pri razvoju dejavnosti Rdečega Križa, napredku zdravstvene kulture in solidarnosti.

Bila je pobudnica in tudi dolgoletna predsednica Društva podeželskih žena Narin, ki je v letih 1998 – 2008 poskrbelo za marsikatero veselico v Narinu, pa tudi drugod po Sloveniji. Vsakoletna prireditev Srečanje turističnih vasi iz Slovenije in zamejstva v Narinu je bila zelo odmevna in je v Narin pripeljala ljudi iz cele Slovenije pa tudi od drugod. Leta 2004 se je Društvo podeželskih žena Narin vključilo tudi v Zvezo kmetic in Dragica je že vse od leta 2004 dalje aktivna članica njihovega upravnega odbora. Leta 2010 je prejela zlato priznanje za dolgoletno in uspešno delovanje pri Zvezi kmetic Slovenije. Društvo podeželskih žena Narin je v okviru Zveze kmetic poskrbelo za kar tri večje projekte in to so:  Državne ženske kmečke igre, prireditev Kmetica leta, ki je potekala v Postojni, in Jesenski večer Zveze kmetic. Narinke so se pod okriljem Društva podeželskih žena redno udeleževale sejmov in raznih tekmovanjih po Sloveniji, kjer so predstavljale lokalno kulinariko in za to večkrat dobile priznanje.

Dragica je bila skozi leta tudi članica krajevne in kasneje vaške skupnosti, kjer se je s svojo energijo trudila za svoj kraj in krajane narediti največ.

Od leta 1988 dalje je tudi članica Kulturnega društva Šmihel in že dolga leta tudi predsednica le-tega. Primarna dejavnost društva ob ustanovitvi je bila gledališče, Dragica pa je v prvih letih v društvo uvedla tudi folkloro, ki je delovala pod njenim mentorstvom. V zadnjih letih je delovanje društva usmerjeno bolj v pevsko dejavnost, skrbi pa predvsem za dogodke v svojem okolju. Najbolj odmevni prireditvi sta Silvestrski poljub Šmihelske doline in Nocoj je ena luštna noč. V društvu je Dragica tudi članica Ženske vokalne skupine Šmihel, kjer skrbi za svojo ljubezen do petja, ki jo ima že od malih nog. Je tudi ena izmed aktivnih zagovornikov in pobudnikov izgradnje prizidka k Osnovni šoli v Šmihelu, predvsem iz vidika potreb kulturnega društva.

Leta 2002 je opravila seminar za turistične vodnike po regiji, leta 2011 pa je znanje še nadgradila, ko je uspešno opravila tečaj usposabljanja in preizkus znanja za lokalnega turističnega vodnika po Zelenem krasu, ki ga je organizirala RRA Notranjsko-kraške regije.

Poleg velike družine, saj je mama, stara mama in tudi že prababica, ter dela na lastni kmetiji je Dragica še danes zelo aktivna na več področjih. Že deset let je članica turističnega društva Pivka, pod okriljem katerega največkrat skrbi za kulinariko. Širše je znana po svoji potici, štrukljih in buhteljnih. Od leta 2007 je tudi aktivna članica Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, od začetka obstoja pa tudi Društva Most. V zadnjih letih deluje tudi v župnijskem pastoralnem svetu in Župnijskem Karitas Šmihel.

JANEZ ČUČEK – PLAKETA OBČINE PIVKA 2020

Janez Čuček, rojen 1948 v Pivki, je že kot osnovnošolec prepeval v otroškem zboru, kot gimnazijec v domačem cerkvenem zboru, v študentskih letih pa v primorskem akademskem zboru Vinko Vodopivec.

Kasneje, ko se je zaposlil in ustvaril družino, se je priključil Oktetu Javor in Moškemu zboru Pivka. Že zelo kmalu zatem je prevzel vajeti predsednika zbora in to delo opravljal dobrih dvajset let. V njegovem času je zbor redno sodeloval na reviji Primorska poje in vseh občinskih in vojaških prireditvah. Prva leta je bil zbor tudi organizator prireditve Primorska poje. Slovensko pesem so ponesli tudi izven Slovenije, med zamejske Slovence v Monošter na Madžarskem, Gorico in Trst v Italiji in med Slovence bivajoče v bivši Jugoslaviji: Sarajevo, Beograd, Mostar, Šibenik. Nastopali so tudi po evropskih prestolnicah kot sta Rim in Berlin, nazadnje pa tudi v naši pobrateni občini Durach v Nemčiji.

Ob 25. letnici zbora je poskrbel za izdajo kasete z naslovom »Je upihnila luč…«, ob 30. letnici pa je bila izdana zgoščenka z naslovom »Kje so tiste stezice…« Za glasbeno dejavnost je prejel Zlato Gallusovo priznanje.

Šest let je bil predsednik društva Brkinskih sadjarjev. V tem obdobju je uresničil idejo o postavitvi hladilnice, ki pa žal ni dolgo delovala. Še vedno je aktiven v društvu in svoje ideje realizira na kmetiji.

Tudi na političnem področju je bil aktiven, saj je bil že pred razpadom Jugoslavije poslanec v republiškem zboru združenega dela, kjer je bil sprejet amandma o odcepitvi Slovenije od Jugoslavije.

Ko so začele nastajati stranke na Slovenskem, se je včlanil v Slovensko ljudsko stranko. Trikrat je bil izvoljen v občinski svet Občine Pivka in dva mandata opravljal delo podžupana.

Leta 2001 je kot podžupan podpisal listino o pobratenju občin Pivka in Durach.

Zadnjih osem let je opravljal funkcijo predsednika Koronarnega društva Postojna, v katerega so vključeni člani in članice iz Pivke in Postojne. Kmalu po prevzemu vodenja je s sodelavci ustanovil novo telovadno skupino v Prestranku. S tem se je število članov znatno povečalo. Ves čas si je prizadeval za izboljšanje materialnega položaja v društvu, izvedel je projekt usposabljanja članov z defibrilatorjem. Z ožjo skupino članov je organiziral številne pohode, izlete in piknike, skrbel za kvaliteto izvajanja telesne vadbe. Društvo se je financiralo največ z lastnimi sredstvi in s prijavami na razne razpise. Vseskozi je tesno sodeloval z županoma občin Pivka in Postojna, kot tudi z vodstvom Zdravstvenega doma Postojna. Ob 20-letnici društva so na njegovo pobudo izdali bilten in dogodek obeležili s kulturno prireditvijo.

Pretežni del svojega življenja se je amatersko, zlasti pa prostovoljno posvečal raznim društvom in organizacijam, za katere menimo, da bi bil primeren prejemnik občinskega priznanja.

MAJDA RADIVO – PRIZNANJE OBČINE PIVKA



Majda Radivo se je kot članica in prostovoljka priključila Rdečemu križu leta 1985. Kot krvodajalka že od samega začetka je najbolj dejavna na področju krvodajalstva in je že 30 let predsednica Komisije za krvodajalstvo na Območnem združenju Postojna – Pivka. V tem času je 62-krat darovala kri in nesebično pomagala reševati življenja.

Kot prostovoljna bolničarka z opravljenim tečajem Prve pomoči za bolničarje je sodelovala in bila članica ekipe prve pomoči iz pivške občine do svoje upokojitve in aktivno sodelovala na regijskih in državnih preverjanjih pripravljenosti ekip iz prve pomoči in dosegla zavidljive rezultate.

V letih med 1991 in 1995 je aktivno delovala na področju humanitarne dejavnosti in pri sprejemu in nameščanju beguncev iz Bosne in Hercegovine, delitvi humanitarne pomoči in humanitarnemu prevozu beguncev. Nekaj časa je imela pri sebi nameščeno begunsko družino, ker v Begunskem centru Postojna takrat ni bilo več prostora za nove begunce.

Zadnja leta je najbolj aktivna na področju dela s starejšimi, skrbi za prevoze toplih obrokov, dostavlja oblačila in hrano socialno ogroženim ter se preprosto druži s starejšimi, bolnimi ter s svojimi obiski prinaša malo sonca v njihova osamljena življenja, sočutje in pogovor, kar osamljeni najbolj potrebujejo. V letu 2019 se je priključila Sopotniku, projektu brezplačnih prevozov za starejše občane občine Pivka. Postala je voznica za volanom občinskega vozila, namenjenega prevozu občanov starejših od 60 let.

Poseben poudarek njenega dela pa je namenjen sodelovanju pri zbiranju prispevkov za pomoči potrebne šolske otroke. Otroci so ena najbolj ranljivih družbenih skupin in v Rdečem križu Slovenije nas še posebej skrbi za otroke, ki živijo v pomanjkanju in trpijo zaradi raznovrstnih posledic revščine. Zato gospa Majda aktivno sodeluje pri organizaciji in izvedbi akcije Drobtinica na Pivškem. V Košani skupaj z OŠ Košana z enodnevno kampanjo Drobtinica, že leta zbira denarna sredstva za šolski sklad.

Kot članica Izvršnega odbora RKS-OZ Postojna-Pivka in dolgoletna predsednica OZ Postojna-Pivka, aktivno s svojimi izkušnjami bogati, nadgrajuje in udejanja ideje humanitarne organizacije z odličnim poznavanjem socialnih razmer na terenu v občini Pivka in s prepoznavanjem stiske tistih pomoči potrebnih ljudi, ki si sami ne zmorejo piskati pomoči.

Zato je nepogrešljiva kot prostovoljka in predstavnica Krajevne organizacije Rdečega križa Pivka. Leta 2009 je prejela priznanje za Naj prostovoljko Slovenije na natečaju Mladinskega sveta Slovenije pod pokroviteljstvom takratnega predsednika Republike Slovenije, Danila Turka.

V svoji bogati prostovoljni karieri je bila tudi dobitnica zlatega, srebrnega in bronastega priznanja Rdečega križa Slovenije za prostovoljno delo ter srebrnega znaka Urada za civilno zaščito Slovenije za humanitarno delo z begunci iz Bosne in Hercegovine in Hrvaške.

Vsem prejemnicam in prejemnikom priznanj iskreno čestitamo za njihov velik prispevek k razvoju občine Pivka in k lepšemu življenju v naši lokalni skupnosti!