PAVEL KNOBL – PRVI POSVETNI POET NA SLOVENSKEM

V petek, 24. januarja, je bil v Krpanovem domu v Pivki izredno zanimiv in bogat kulturni dogodek, vreden obiska in ogleda. To je bila četrta prireditev z naslovom ZA PAVLA KNOBLA SKOVANO. Prvi, v rojstnem kraju Pavla Knobla – v Orehku, sta sledili še prireditvi v Postojni in Ilirski Bistrici, prav na rojstni dan (255 let od rojstva) Pavla Knobla pa smo praznovali v Pivki. Prireditev je pripravilo Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka kot eden izmed partnerjev v sodelovanju v sklopu operacije Utrjevanje turistične destinacije vasi Orehek skozi lik prvega slovenskega pesnika Pavla Knobla. Operacija z akronimom Podeželski poet je bila sofinancirana s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. V projektu sodeluje šest partnerjev, in sicer: nosilec je Kulturno društvo Cajt, zraven pa smo sodelovali še Ženski pevski zbor Prem, Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka, Smrekarjeva domačija Grobišče, Športno kulturno društvo Orehek in Krajevna skupnost Orehek. Vsak izmed nas je imel nalogo s svojo aktivnostjo pomagati Orehku postati bolj prepoznaven in ga postaviti na zemljevid turistično zanimivih krajev naše regije. Rdeča nit vsega dogajanja je že omenjeni Knobl, ki velja za prvega posvetnega pesnika iz obdobja razsvetljenstva, ki pa je bil nekako pozabljen in zamolčan s strani uradne literarne zgodovine. O njem je bil posnet dokumentarni film kot obujanje in spomin nanj, ki je v zanimivih letih prebujanja Slovencev že leta 1801 izdal prvo pesniško zbirko z naslovom »Štiri pare kratkočasnih Novih pesmi« od Pavla Knobla skovane, inu Krajncam za spomin dane (5 let pred Valentinom Vodnikom), ki je v ljudeh zbujala predvsem dobro voljo. V krajšem kulturnem programu sta nastopila gosta Drago Mislej – Mef, ki je prispeval glasbo najresnejši izmed pesmi Nova krama, ki še po toliko letih velja za sodobno v stilu potrošništva. Boris Kobal pa je pripravil krajši skeč na temo Knoblove najbolj šaljive pesmi z naslovom Od prdca. Po kulturnem programu, ki ga je povezoval Marko Vadnjal, je sledil ogled filma, nato pa se je Dragana Čolić, vodja celotnega projekta zahvalila vsem za podporo in sodelovanje pri projektu. Zanimanje za krajevno zgodovino je potrdil obisk številnih gledalcev, ki so se po koncu radi ustavili in družili, saj bi jih radoživi pesnik tudi sam povabil v goste.

Tekst: Irena Margon
Foto: Anja Halik