15. POHOD PO POTEH KAMNITIH KRIŽEV OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI

Državni praznik Dan samostojnosti in enotnosti je praznik, ki ga praznujemo takoj za božičem, tako da v nas odmeva nadvse slovesno. Pred 29 leti smo državljani Slovenije izkoristili »nasmeh zgodovine« in se izrekli za samostojno državo. Kulturno društvo Lipa Pivka je povabilo na tradicionalni pohod po poteh kamnite dediščine, značilnih pivških križev, ki se ga je udeležilo devetnajst pohodnikov vseh generacij od otrok do starejših, domačini iz okoliških krajev, pa tudi iz Postojne in Vrhnike. Tako čudovitega sončnega vremena organizatorji niso mogli pričakovati niti v sanjah. Na nebu ni bilo nobenega oblačka, ozračje pa se je iz minute v minuto segrevalo. Pohodniki so se najprej ustavili pri Ciganski luži in Studencu, primeru kamnite dediščine. Studenec iz leta 1750 je postavil župan Simon Čelhar. Nato nas je pot vodila do župnijske cerkve sv. Petra, kjer smo si ogledali notranjost cerkve in njeno poslikavo s freskami Staneta Kregarja. Pritegnile pa so nas lepo izdelane jaslice v cerkvi, zunaj v lopi pred cerkvijo pa originalne jaslice veroučencev, ki so jih oblikovali s poslikavo velikih kamnov. Pot nas je vodila naprej mimo železniške proge in železniške postaje do Hrastja, kjer smo si ogledali zanimiv kamniti križ iz začetka 19. stoletja. Nadaljevali smo pot do spomenika Stanetu Požarju, ki je bil žrtev vojne za Slovenijo. Tu smo prižgali svečko v spomin in zahvalo. Mimo vojašnice Staneta Požarja smo se spustili do vasice Velika Pristava, ki velja za zelo staro naselje. Sredi vasi nas je sprejela domačinka Miljana Butina Smrdel, ki je bila organizatorka obnove tamkajšnjega suhega zidu. Povedala nam je, kako so se lotili obnove zidu, ki velja za lep primer nesnovne kulturne dediščine. To je veščina in znanje, ki so ga naši predniki obvladali, v našem času pa se je precej pozabilo. Sedaj se veščina in z njo suhi zidovi obnavljajo v krajih, kjer je kamen doma. Je pa ta slovenska kraška znamenitost tudi vpisana na seznam Unescove nesnovne dediščine. Nato nas je še pogostila z domačim žganjem in sokom ter zaželela dobro pot naprej. Naslednji postanek smo naredili v Šmihelu in si ogledali cerkev in jaslice, nato pa odšli do cerkve sv. Jakoba v Narinu, kjer smo občudovali znamenite zlate oltarje. Naš cilj je bil Narin, še postanek pri dveh kamnitih križih in prispeli smo do turistične kmetije pri Andrejevih, kjer so nas lepo sprejeli. Ker je bil državni praznik, smo pripravili tudi krajši kulturni program. Kot se za prireditev spodobi, smo jo začeli z našo himno, ki jo je Zala zaigrala na violončelo. Na vsej poti nas je spremljala naša slovenska zastava in Zala je recitirala Kuntnerjevo pesem Ta zastava. Sledile so še pesmi Slovenska pomlad in Družina, Lara pa je recitirala Zdravljico in Pavčkovo pesem Ko hodiš za soncem. Pohodnica Jadranka Šinko je dodala še osebnoizpovedno pesem člana društva Vezi, ki je v pesmi izrazil vse tisto, kar človek potrebuje za preprosto življenje in srečo. Čudovit dan smo zaključili ob odlični domači obari in štrukljih ter prijetnem klepetu in pogovoru.

Tekst: Irena Margon

Foto: Anita Boštjančič, Irena Margon