Pohod med vasmi v Košanski dolini

Sobota 8. junija namenjena našemu spominskemu pohodu OD VASI DO VASI s spominskimi obeležji v Košanski dolini je bila navdušujoča za vseh 70 udeležencev vseh starosti. Na KALU nas je najprej pozdravil Matija s harmoniko. Kulturni program je nadaljeval Martin Krpan, ki je v šaljivih besedah opisoval svojo borbo z žandarji, cariniki in seveda Brdavsom na samem Dunaju. Več besed je posvetil tudi borcem in umrlim iz Kala, ter pomenu svobode, ki so jo izborili.

Pot do naslednje vasi VOLČE pod Vremščico nas je vodila ob čudovitih travnikih, kjer so se pasli konji in krave. Vas je bila požgana  9. aprila 1943, na kar spominja spomenik s pomenljivim napisom. V vasi je bilo med NOB interniranih 17 domačinov, 4 pa so bili žrtve fašističnega nasilja – 2 mučena in ubita, 3 pa so padli kot borci.

V Volčah se je dejansko začel pohod na 10 km, spremljan z dobro voljo, veseljem in pesmijo.

Vasica ČEPNO je ponosna na svojo bogato zgodovino. To dokazuje lepo obnovljen spomenik posvečen 17. padlim borcem, aktivistom ter umrlim v internaciji. Tudi tu so nam domačini pripravili prisrčen sprejem s kulturnim programom. Navdušila sta nas Agata z igranjem na flavto in 5 letni harmonikar Jan. Dora Hrvatič, zdaj že priznana pesnica, nas je popeljala skozi strahote vojnih dni, zlasti 17. januarja 1944, ko so Nemci zažgali Željanovo domačijo, s seboj odpeljali 7 moških, 6 jih je umrlo v taborišču Dachau - ostalo je 11 sirot.

GORNJA KOŠANA – gostilna pri Špelci hrani spominsko obeležje Jožetu Dolganu, ki se je tu rodil. Priznan učitelj, ravnatelj, predvsem pa organizator partizanskega šolstva na Primorskem. Govornica Boža Pečko je opisala fašistično šolstvo v obdobju 1921 do 1943, zlasti pa pomen partizanskih šol na Bujah, Kalu, Novi Sušici, v Gornji in Doljni Košani. Poklonili smo se spominu organizatorjem teh šol in učiteljem: Marija Ambrožič, Milka Geršič Dekleva, Evelina Pahor, Franc Biščak, Anton Kapelj, Štefanija Pupis. Velika zasluga za ohranitev slovenskega jezika pa gre tudi župniku Kovačiču in Stanku Cajnkarju.

Spomenik v DOLJNI KOŠANI je posvečen 81. padlim in umrlim vojakom in prebivalcem košanske doline ter 4 ustreljenim domačinom. Kot borci nanoške bitke so bili ujeti, odpeljani v Rim in po zverinskem mučenju ustreljeni. Njihovemu spominu smo se oddolžili s kulturnim programom, v katerem so sodelovali učenci osnovne šole, pevec Rafko, naš harmonikar in seveda zbor vseh udeležencev pohoda.

STARA SUŠICA nas je sprejela prijazno kot je bila prijazna do borcev med vojno. Skozi vas so vodile kurirske poti, tu so domačini zbirali hrano in obleko za partizane. Datum 12 marec 1944 nas spominja na bitko istrskega odreda, v kateri je padlo 19 borcev. Njim smo se poklonili z recitacijo – Adam in Erin in s pesmijo vstajenje Primorske.

Med številnimi pohodniki – najstarejši je štel 97 let, najmlajša pa 6 let – smo se najbolj razveselili pohodnikov iz italijanskega zamejstva, ki bijejo vsakodnevno bitko za ohranitev slovenskega jezika in s tem tudi naše kulture.

Čudoviti občutki športnega in kulturnega doživetja, oživitve spomina ter hvaležnemu poklonu padlim in umrlim za svobodo pa zmoti spoznanje, da mnogi, tudi vodstva nekaterih vaških skupnosti, zaradi strankarskih interesov ne zmorejo poklona spomina na padle za svobodo. Prav ti, kot tudi generacije domoljubov pred njimi in borci vojne za Slovenijo so nam izborili svobodo, ki jo uživamo danes vsi.

Tekst: Boža Pečko

Foto: Jože Pavzin