NOVA KNJIGA KRAJEVNE ZGODOVINE  - 160 LET JUŽNE ŽELEZNICE NA PIVKI

2. junij je slovenski dan železničarjev, praznujejo ga v spomin, ko je na ta dan prvič prisopihal vlak Južne železnice na slovenska tla. Prav začetek junija smo izbrali za predstavitev knjige o Južni železnici na Pivki. Na prireditvi v avli Osnovne šole Pivka se je zbralo lepo število obiskovalcev in prisluhnilo predstavitvi nove knjige, ki jo je pripravilo in izdalo Društvo za krajevno zgodovino in kulturo LIPA Pivka. Knjiga z naslovom »160 let Južne železnice na Pivki« je delo avtorja Karla Rustje, ki je vse svoje življenje predan in neutruden raziskovalec vsega, kar je bilo in je povezano z železnico nekoč in vse do danes. Knjiga pripoveduje o preteklosti in zgodovini naših krajev, ki so postali usodno povezani z železnico. Ta je prinesla veliko sprememb, napredek, delovna mesta, pa tudi konec tradicionalnega življenja kot na primer furmanstva, ki je dolga stoletja dajalo kruh tukajšnjim ljudem.

Pogovor z avtorjem je vodil Ernest Margon, ki je član društva in zbiratelj starih razglednic in raziskovalec krajevne zgodovine krajev na Pivki. Kulturni program so sooblikovali Vokalna skupina Slavna pod taktirko Jelke Bajec Mikuletič in dramskih ustvarjalcev Suzane Česnik (članica Kulturno prosvetnega društva Miroslav Vilhar  Zagorje) in Marka Vadnjala (član KD Lipa Pivka), prireditev pa je spretno povezovala Veronika Vadnjal.

Uvod v kulturni večer je imel župan Občine Pivka Robert Smrdelj z nagovorom o pomenu železnice za kraje na Pivki. Poudaril je, da je prihod železnice zelo spremenil življenje v teh krajih. Ljudje so začeli živeti drugače, veliko jih je dobilo zaposlitev, tradicionalno kmečko življenje je zamrlo. Povedal je, da se je ob ustanovitvi občine razpravljalo, kateri dogodek bi bil primeren za praznovanje občinskega praznika. Poleg tabora na Kalcu je bil zelo pomemben tudi datum prihoda železnice na Pivko, prevladal je datum tabora na Kalcu, vendar je bil tudi ta dogodek povezan z železnico, saj je veliko udeležencev tabora, taboritov na tabor prišlo prav z vlakom. Sledil je kulturni program z Vokalno skupino Slavna, katere pevci so pod taktirko zborovodkinje Jelke Bajec Mikuletič zapeli pesem, ki govori o »cugu«, pa kako je bilo lepo, ko so se včasih več družili. Suzana Česnik in Marko Vadnjal sta doživeto in dramatično interpretirala Prešernovo Pesem od železne ceste. Prešeren jo je že 14 let pred prihodom železnice vizionarsko napovedal, kako se bo godilo mladim fantom in dekletom s to novotarijo.

Sledil je pogovor Ernesta Margona, dolgoletnega sodelavca pisca knjige na železnici, z avtorjem. Karel Rustja je odličen poznavalec vsega, kar je povezano z železnico. Ker je po rodu z Vipavskega, ga še posebno zanima južna železnica in vse, kar se je z njo skozi zgodovino godilo. Služboval je na železnici kot arhivar in je tako poleg ljubezni do železnice imel tudi službeno ves čas opravka z dogodki in dokumenti, povezanimi z železnico. S tega področja je napisal več knjig.

V pogovoru sta razkrila vsebino knjige, zanimive dogodke, avtor pa je dodal osebne doživljaje v raziskovalnem delu. V pogovoru je nanizal številne zanimivosti, na katere je naletel, ko je zbiral gradivo. Posebej je obdelal samo gradnjo Južne železnice skozi naše kraje, pa tudi železniške postaje Postojna, Prestranek in Pivka.

Sporočilo večera je bilo, da je knjiga krasen prispevek k ohranjanju zavesti o dragocenosti  lokalne in splošno slovenske  zgodovinske in  kulturne dediščine. Če ne bomo poznali in spoštovali svoje zgodovine in preteklosti, se tudi ne bomo zavedali svojih evropskih korenin, saj imamo podobne vrednote, temelječe na skupnih temeljih.

Knjigo lahko kupite v papirnici Sponkca v Pivki. Knjiga je primerno darilo tudi za Pivčane, ki živijo drugod, po svetu, a imajo tu svoje korenine. Gotovo je bodo veseli.

Tekst: Irena Margon

Foto: Simon Avsec