ČAJANKA V KNJIŽNICI V PIVKI OB 200 - LETNICI SMRTI VALENTINA VODNIKA

Sredi meseca maja se je spet zbralo lepo število udeležencev tradicionalne čajanke v knjižnici Pivka. Tokrat je bila tema pogovora »srečanje« z Valentinom Vodnikom, katerega 200. obletnico smrti smo obeležili 8. januarja letos. Kot voditeljica pogovora sem predstavila Valentina Vodnika kot velikega literata 19. stoletja, ki je v slovenskem narodu videl  potencial, ki ga je bilo mogoče razviti le z delom, marljivostjo, zagnanostjo in zdravo kmečko pametjo. Spoznavali smo vsestranskega ustvarjalca, ki je bil marsikje prvi vzor pri ustvarjanju ali odkrivanju kulturnega in družbenega življenja. Izdajal je prvi slovenski časopis Lublanske novice, napisal prvo slovensko kuharsko knjigo Kuharske bukve in priročnik za porodničarstvo in babištvo, literarni zgodovinarji so ga opredelili za prvega posvetnega slovenskega pesnika z njegovo pesniško zbirko Pesmi za pokušino, čeprav poznamo iz tistega časa pesniško zbirko učitelja Pavla Knobla, doma iz Orehka, vendar Knoblove pesmi niso dosegle višje estetske vrednosti, ker so bile preprosto ljudske. Vodnik je imel srečo, da ga je kot mecen in mentor podpiral baron Žiga Zois. Njuno sodelovanje pa je rodilo veliko sadov za napredek Slovencev takrat. Velika in Mala pratika sta bili koristni predvsem za nasvete kmetom, ki so se seznanjali z novostmi v poljedelstvu in živinoreji. Vodnik je tudi sam zapisoval svoj življenjepis in je povedal, da je preživljal brezskrbno otroštvo, saj se je do devetega leta starosti predajal predvsem igram, lužam in drsanju po zamrznjenih mlakah, šele nato se je pričel učiti branja in pisanja. Kasneje je doštudiral za duhovnika in obvladal več jezikov, ki jih je rabil za prevajanje, pisal je tudi učbenike in dosegel uvedbo slovenščine kot učnega jezika v začetne in srednje šole na  Kranjskem v času Ilirskih provinc. Sestavil je tudi prvo slovnico, zapisano  v slovenščini. Tudi otrokom se je posvetil z basnimi in ugankami. Prav nekaj teh so naši udeleženci čajanke prebrali, in ugotovili smo, da so nekatere uganke že čisto ponarodele. Dora Hrvatič nas je ponovno presenetila z lastno pesmijo, ki jo je posvetila Vodnikovemu življenju in ustvarjanju in na ta  način smo sklenili dobro uro spoznavanja in odkrivanja enega izmed stebrov literarne umetnosti in kulture slovenskega naroda. Knjižničarka Dartanijela Stegel pa nam je pokazala nekaj izvodov knjig Valentina Vodnika, predvsem so ti v faksimile izdaji, a lahko smo si ogledali jezik, ki se od današnje slovenščine kar precej razlikuje. Udeleženci čajanke smo se že pogovarjali o načrtih za naprej, seveda nas vse čakajo zaslužene počitnice.

Tekst in foto: Irena Margon