ŽE ENAJSTI POHOD PO POTEH KAMNITIH KRIŽEV

Kulturno društvo LIPA Pivka nadaljuje tradicijo pohodov po poteh kamnitih križev - značilnih spomenikov kamnite dediščine naših krajev. Enajsti pohod je potekal v znamenju spomina na konec prve svetovne vojne pred natanko sto leti. Na izhodišču v Hrastju pri železniškem nadvozu je pohodnike v imenu društva pozdravil Ernest Margon in na kratko prikazal vlogo železnice, ki je v Pivko prisopihala 27. julija 1857, v štirih letih vojskovanja pa je imela pomembno vlogo za prevoz vojaštva, konj, topov, granat in druge oskrbe. Največjo vlogo je odigrala prav v času konca vojaških spopadov in naraščajočega vala demoraliziranega vojaštva. Normalni vojaški transport je peljal 1000 vojakov, v zmedi vojaškega razpada pa se je nagnetlo nanj do 4000 vojakov. Zasedli so celo strehe vagonov in odbijače. Veliko vojakov se je pri tako tvegani vožnji ponesrečilo. Mimo Kerina smo pohodniki nadaljevali pot na Primož. Pri nekdanji vojašnici ob vhodu v rove je Irena Margon prebrala nekaj narodnih in umetnih pesmi iz šolskega učbenika iz leta 1917 z naslovom Domoljubne in vojaške pesmi za šolsko mladino. Spustili smo se do Radohove vasi in v križišču za Klenik postali pri lepem primerku pivškega križa iz konca 18. stoletja. Pred vasjo je našo pozornost pritegnil kamniti križ z letnico 1900, ki so ga vaščani postavili iz zaobljube dane v času kolere leta 1855. Na razpotju za Trnje in proti cerkvi sv. Trojice smo se ustavili pri kamnitem križu Na križpoti, kjer je po ljudski pripovedi strašilo, in nadaljevali pot do restavriranega in na novem stebru postavljenega križa pri mrliški vežici z lepim reliefom Svete družine s Sveto Trojico. Našo pozornost je pritegnila v neoromanskem slogu v letih 1894 -1901 zgrajena cerkev sv. Trojice na dominantni razgledni točki nad Trnjem. Ogledali smo si jo, posebno nas je pritegnil relief sv. Elije v ognjenem vozu na stranskem oltarju, pa bogata prižnica z reliefi štirih evangelistov in seveda veliki oltar Sv. Trojice, delo Janeza Vurnika ml. Tudi bogato barvit in lepo obnovljen križev pot, delo italijanskega umetnika, lepo dopolnjuje cerkev.   Po klancu smo se spustili v Trnje , se ustavili pri kamnitem križu sredi vasi in se  preko polja mimo kamnitega križa Na Robidnici vrnili v Pivko. Tu nas je čakal dober golaž, povrh pa še omlete z domačo »češpovo« marmelado in domačim jabolčnim sokom. Štiri ure zmerne hoje smo izkoristili za obujanje spominov na nekdanje čase, pa tudi medsebojni pogovor, kar je posebna  vrednost v vedno bolj odtujenem svetu. Posebej smo bili veseli, da se nam vsakokrat pridruži kdo od drugod. Tokrat je bil z nami Jaka izpod Pohorja. Zelo so ga navdušili naši kraji in upamo, da naslednjič pripelje še koga. Na Pivki je res lepo, lepi kraji, kulturna dediščina, ohranjena narava in prijetni ljudje.

Tekst: Ernest Margon

Foto: Irena Margon