Film Risova pot in predstavitev projekta, s katerim bomo risa v Dinaridih rešili pred ponovnim izumrtjem

Predstavniki partnerjev, sodelujočih v evropskem projektu LIFE Lynx in avtorjev filma bodo v četrtek, 4. oktobra, ob 18. uri predstavili cilje projekta, ter prikazali dokumentarni film o pobudi in izvedbi doselitve risa v Slovenijo leta 1973, ki so jih takrat sprožili slovenski lovci. Eden izmed ciljev potekajočega projekta je namreč enak, populacijo risa obvarovati pred ponovnim izginotjem iz dinarskih gozdov.

Ris in LIFE Lynx

Sredi leta 2017 smo v Sloveniji začeli izvajati evropski projekt LIFE Lynx Reševanje risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred izumrtjem. Čimprejšnja doselitev risov iz druge, bolj stabilne populacije, je edina možnost rešitve slovensko-hrvaške populacije risa. Njihova doselitev bo pripomogla k izboljšanju genetske pestrosti naših risov.

Evrazijski ris je največja evropska mačka in tako kot medved in volk sodi med velike zveri. Prepoznamo ga po oranžno-sivem kožuhu pokritem s pegami, čopkih dlak na koncu uhljev in kratkem repu s črno konico. Ris je nekoč poseljeval večino Evrope in celotno Slovenijo, a se je njegova populacija zaradi aktivnosti človeka počasi zmanjševala, dokler ni bil na območju Slovenije in sosednjih držav v začetku 20. stoletja iztrebljen. V začetku 70-ih let prejšnjega stoletja so nato lovci pričeli razmišljati o ponovni naselitvi risa v Slovenijo. Leta 1973 so v takratnem Gojitvenem lovišču Medved na Kočevskem v naravo izpustili šest risov, ki so jih pripeljali iz slovaških Karpatov. Ponovno naselitev je bila uspešna in populacija je številčno in prostorsko hitro rasla ter se v nekaj letih razširila na Hrvaško in v Bosno in Hercegovino ter preko Alp v Avstrijo in Italijo. V 90-tih letih so lovci pričeli iz leta v leto opažati vse manj risov; populacija je očitno začela upadati. Upadanje števila risov se je nadaljevalo vse do danes, glavni vzrok za to pa je predvsem parjenje v sorodstvu, saj celotna populacija izvira iz le šestih med seboj sorodnih osebkov, ponekod pa je težava tudi nezakonito ubijanje risov.

Današnjo številčnost risov v Sloveniji ocenjujemo na le še 10-15 odraslih osebkov, situacija pa je kritična tudi na Hrvaškem in v Italiji. Naši risji populaciji brez ukrepa nedvomno grozi ponovno izumrtje. Edini ukrep, ki lahko prepreči njeno izumrtje, je čim prejšnja doselitev novih osebkov iz druge populacije za izboljšanje genetske pestrosti naših risov. S tem bomo obstoječim risom omogočili parjenje z nesorodnimi osebki in zagotovili preživetje njihovih mladičev. 

Doselitev 14 risov iz Slovaške in Romunije v risjo populacijo v Sloveniji in na Hrvaškem je osrednji cilj obsežnega projekta LIFE Lynx.  Uspešnost doselitve bodo strokovnjaki skupaj z lovci spremljali s pomočjo GPS ovratnic na izpuščenih živalih in njihovih potomcih, z zimskimi sledenji v snegu, zbiranjem genetskih vzorcev ter z avtomatskimi kamerami na terenu. Poleg terenskih aktivnosti bomo opravili tudi raziskave (npr. genetske in ekološke analize) in pripravili strateški dokumenti, ki vse bo pripomoglo k dolgoročni ohranitvi populacije risa. S preprečitvijo izumrtja te karizmatične vrste bomo izpolnili odgovornost do narave in prihodnjih rodov, kakor tudi do slovenske javnosti, ki v veliki večini podpira ohranitev te največje evropske mačke v naših gozdovih. To odgovornost so prepoznale in si za njeno izpolnitev aktivno prizadevajo vse ključne organizacije, ki se ukvarjajo z varstvom prostoživečih živali.

V projektu sodeluje 11 institucij oz. organizacij iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Slovaške in Romunije. Projekt vodi Zavod za gozdove Slovenije, iz Slovenije pa v projektu kot enakovredni partnerji sodelujejo tudi Lovska zveza Slovenije, Biotehniška in Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani ter Zavod RS za varstvo narave. Projekt v večinskem deležu financira Evropska unija, pomemben sofinancer pa je tudi slovensko Ministrstvo za okolje in prostor.





Ustanavljamo lokalne posvetovalne skupine

Skupaj s tesnim sodelovanjem lahko prebivalci območja risje prisotnosti tej vrsti omogočimo dolgoročen obstoj.Za uspešno doselitev risov bodo skupaj s projektno skupino poskrbeli člani lokalnih lovskih družin, s katerimi strokovnjaki za velike zveri že leta dobro sodelujejo in to še posebej na področju aktivnosti povezanih z rjavim medvedom in volkom, zdaj pa tudi pri projektu LIFE Lynx. Zavedamo se, da je za ohranitev risov pomembno tudi sodelovanje z ostalimi predstavniki lokalne skupnosti, zato želimo prebivalce občin Pivka redno informirati o izvajanju projektnih aktivnosti na območju pivške širše lokalne skupnosti, obenem pa vabimo zainteresirane prebivalce, da se aktivno vključijo v projektne aktivnosti. Svoje videnje lokalnih priložnosti in potreb bodo zainteresirani prebivalci lahko podali v okviru t.i. lokalnih posvetovalnih skupin in tako pomembno prispevali k učinkovitejšemu in za lokalno okolje prijaznejšemu izvajanju projekta. Lokalne posvetovalne skupine bomo organizirali tudi v številnih drugih lokalnih skupnostih iz Primorske, Notranjske, Dolenjske in Gorenjske regije.

Zainteresirane posameznike in organizacije bomo tako vabili k sodelovanju pri pripravi naravoslovno- učnih vsebin, ekoturističnih produktov povezanih s promocijo ohranjanja risov in sobivanja z velikimi zvermi ter ostalimi risjimi in sorodnimi temami ter zanimivostmi iz lokalnega okolja. V sodelovanju z lokalnimi šolami in drugimi zainteresiranimi organizacijami bomo pripravili izobraževalne programe »posvoji risa«. Izvajali pa bomo tudi različne tematske delavnice o risu tako za šolarje kot tudi za odrasle.  Na ta način bomo skupaj poskrbeli tako za uspešno izvedbo projektnih aktivnosti, ki bodo dolgoročno pripomogle k ohranitvi risa pri nas, kot tudi za promocijo slovenskih naravnih vrednot v širšem evropskem in globalnem prostoru.
 

Bi želeli biti redno informirani o projektnih aktivnostih in o risih v Sloveniji? Lahko se vključite v lokalne posvetovalne skupine. Pošljte elektronsko sporočilo na life.lynx.eu@gmail.com.

(Fotografija življenjskega prostora risa pozimi je posnetek iz filma Risova pot.
Avtor priloženih fotografij je Miha Krofel, avtor ilustracije Andrew Haslen, Artist for Nature Foundation)