ČITALNIŠKI VEČER Z MIROSLAVOM VILHARJEM
Po dolgem času je v Pivki spet odmeval pravi čitalniški večer, kakršne so prirejali domoljubi in narodno zavedni Slovenci v času, ko je živel in ustvarjal naš rojak Miroslav Vilhar. V Kulturnem društvu Lipa Pivka so tako poskušali ujeti delček tistega za prebujajoče se slovenstvo pomembnega časa pred stopetdesetimi leti. Scenarist in režiser Marko Vadnjal je z občutkom povezal v celoto čitalniško vzdušje, ki so ga glasbeno soustvarjali pevci Moškega pevskega zbora Pivka, Pevske skupine Studenec Pivka in solista Ksenija Belcer Žnidaršič in Matej Lenarčič ob spremljavi prof. Katje Zafred. Moški pevski zbor je pod taktirko Marcela Štefančiča zapel Vilharjevi ponarodeli Po jezeru in Sonček čez hribček gre, Pevska skupina Studenec pa pesmi Rožic ne bom trgala in tako poznane Zagorske zvonove. Solista sta občuteno zapela dva Vilharjeva samospeva. Marko Vadnjal je nastopil v vlogi Miroslava Vilharja in z duhovito in globoko Vilharjevo mislijo povezoval večer. V vlogi narodnega buditelja iz srede 19. stoletja Janeza Bleiweisa je nastopil Ernest Margon in v govoru poudaril pomen maternega jezika in čitalnic za slovenstvo. Med posameznimi pesmimi so nastopili udeleženci čitalniškega omizja z Vilharjevimi pesmimi Suzana Česnik, Veronika Vadnjal, Marjana Centa, Ana Žužek Barle, Marko Barle in Irena Margon. Scenarist je posrečeno ustvaril dinamično čitalniško vzdušje s scensko razporeditvijo gostilniških miz in pevskega omizja. Na koncu čitalniškega večera je Irena Margon povabila prisotne, da se ustavijo in poveselijo, saj je »bilo Slovencem vedno prijetno zadržati se pod lipo in modrovati«. Vsi pevci so na koncu zapeli Lipa zelenela je. Ljubitelji lepe slovenske besede in ustvarjalci prisrčnega čitalniškega večera so se še dolgo zadržali v sproščenem pogovoru in druženju v Krpanovem domu. Vsi so si bili edini, da je bil večer lepa zahvala in spomin na našega rojaka Miroslava Vilharja, pa tudi opomin, da se slovenstvo začne in neha z maternim jezikom, kot je zapisal Bleiweis: »Duša narodnosti je jezik!« S predstavitvijo čitalniškega večera so pivški kulturniki domači publiki približali vzdušje čitalnic, ki jih je Vilhar označil »… Kot nekako narodno ognjišče, od koder se bo širila dušna gorkota, blaga gorkota slovenske narodne vednosti in zavednosti po hribah in dolinah slovenskih.«
Občudujemo lahko, kako so znali kulturniki v času narodnega prebujenja in zavedanja slovenstva, spodbuditi ustvarjalnost in prebuditi zavest slovenskega človeka. Kje smo mi danes?
Ernest Margon
Foto Anita Boštjančič