Pivka kot del UNESCO biosfernega območja Kras in porečje Reke, priložnost za ohranitev dediščine
Pivka kot del UNESCO biosfernega območja Kras in porečje Reke, priložnost za ohranitev dediščine
18. 4. 2018
1023
V letu kulturne dediščine tudi v Občini Pivka zbiramo drobce naše lastne kulturne dediščine, s predavanji in objavami pa skušamo ljudi spodbuditi k razmišljanju o vrednosti in vrednotah še ne pozabljene materialne in nematerialne zapuščine naših prednikov.
V tem okviru vas še enkrat vabimo na predavanje s tega področja, ki bo jutri, v četrtek, 19. aprila, ob 17. uri v Krpanovem domu. Verena Vidrih Perko z doktoratoma iz rimske arheologije in muzeologije nam bo spregovorila o pomenu ohranjanja lokalne identitete in varovanju kulturne dediščine.
Občina Pivka je vključena v projekt Culturecovery, Varstvo in obnova nesnovne kulturne dediščine. V projekt je vključenih devet partnerjev iz šestih držav, Agencija štajerske za razvoj podeželja iz Avstrije, Združenje in ekomuzej Hiša o batani in Občina Moščeniška draga iz Hrvaške, Agencija za usklajevanje in razvoj jezera Balaton ter Neprofitna družba za razvoj jezera Velence iz Madžarske. Italijanska partnerja sta Občina Cervia (kot vodilna partnerica) in Združenje Delta 2000, iz Poljske je partnerica Fundacija aktivnih ljudi in krajev Mila, Občina Pivka pa je edini partner iz Slovenije.
Na območju občine Pivka pa je aktivna še ena pobuda s področja varstva dediščine. Del občine Pivka namreč leži v vplivnem območju Parka Škocjanske jame in UNESCO biosfernega območja Kras in porečje Reke. Leta 2017 se je mreži šol parka pridružila Osnovna šola Košana. V Odboru za varstvo kulturne dediščine UNESCO Biosfernega območja Kras in porečja Reke (https://www.hisa-odlicnosti-bok.si/slo/za-kulturno-dediscino) je edini aktivni Pivčan v tem odboru gospod Miro Križnar iz Čepnega, ki bi rad še koga izmed prebivalcev Občine Pivka spodbudil k delovanju v odboru. Takole je zapisal:
Odbor za varstvo kulturne dediščine UNESCO Biosfernega območja Kras in porečja Reke, ki deluje pod okriljem javnega zavoda Park Škocjanske jame, je prostovoljna skupina ljubiteljev najširše razumljene dediščine, ki nas obdaja v naših domovih, vaseh, mestih, naravi in v našem vsakdanjem življenju, ko se pri delu poslužujemo tradicionalnih obrtnih in kmečkih veščin ali prisluhnemo zgodbam in pesmim naših babic in dedov.
V odboru si prizadevamo v naše delo zajeti tudi pivško ozemlje, kraje, zahodno ob pivške razvodnice, ki spadajo na vplivni del našega UNESCO biosfernega območja (karta v prilogi). Odkrivanje, prepoznavanje, vzdrževanje in vključevanje dediščine v vsakdanje življenje naših krajev (turizem, obrt, kmetijstvo, rekreacija) so dolgoročni cilji, s katerimi se ukvarjamo v okviru naših druženj, izobraževanj, delavnic in h katerim po svojih močeh prispevamo v okviru delovnih akcij.
Veseli nas, da je skrb za kulturno dediščino med krajani zelo velika. Številne kulturne prireditve so nadaljevanje dediščine (kresovanje, shodi, proslave NOB, ipd.) in člani odbora, ki smo obenem tudi prebivalci teh krajev, radi pomagamo pri takih oz. podobnih prireditvah.
Jubilejno leto kulturne dediščine naj bo prilika za zahvalo številnim prostovoljcem in ljubiteljem kulturne dediščine v naših krajih, ki jo že leta vzdržujejo in obnavljajo (cerkve, spomenike, znamenj ipd.), kulturnim delavcem, tj. organizatorjem številnih prireditev (koncertov, razstav), zbirateljem etnološke dediščine (E. Z. Stara Sušica), lastnikom obnovljenih, spomeniško zaščitenih hiš in drugih objektov.
Obenem pa naj bo to leto tudi priložnost za povezovanje, sodelovanje med vsemi udeleženci in varuhi kulturne dediščine, saj »stara romarska pot« od Šembij, preko Tabora, Gradišča (Košana), gradišča Štirna (Čepno), do Urbana (Vremščica) ne pozna občinskih in drugih meja. V minulih letih ste v poštne nabiralnike prejeli dve zgibanki našega odbora. Ena je bila posvečena starim hišam, druga pa (arheološki) dediščini, pri pripravi katerih sem spodaj podpisani sodeloval v imenu Košanske doline.
Veseli bomo vsakega prebivalca biosfernega območja, ki bi se nam želel pridružiti. Veseli pa bomo tudi, če bo vsak občan v letu kulturne dediščine v svoje vsakdanje življenje ponovno vključil ali poskrbel za vsaj en njemu drag košček dediščine, kajti dediščino lahko varujemo le s svojim načinom življenja. Zakaj? Ker je osnova naše identitete in kot taka enako pomembna za naš obstoj kot hrana in pijača. Obenem pa je modrost naših prednikov oziroma presejana izkušnja številnih generacij, ki je omogočala preživetje prednikov v danih (naravnih idr.) razmerah in gradila na danes tako popularnem »krožnem sistemu«, zavedajoč se pomena skrbi za naravne vire za preživetje. Je vir inspiracije in velikokrat tudi čisto konkretnih rešitev za katere bi bilo škoda, da gredo v pozabo ali pa da jih, kot se večkrat dogaja, »izumljamo na novo« s tujo pomočjo.
Vabimo, da si v priponki preberete še njegov zapis pogovorov s starejšimi prebivalci Čepnega. Želimo si, da bi v naši občini našli še katerega posnemovalca gospoda Mira Križnarja, da bi bil naš inventar in arhiv kulturne dediščine čim bolj zajeten.
Katarina Česnik,
Projekt Culturecovery,
Občina Pivka
V tem okviru vas še enkrat vabimo na predavanje s tega področja, ki bo jutri, v četrtek, 19. aprila, ob 17. uri v Krpanovem domu. Verena Vidrih Perko z doktoratoma iz rimske arheologije in muzeologije nam bo spregovorila o pomenu ohranjanja lokalne identitete in varovanju kulturne dediščine.
Občina Pivka je vključena v projekt Culturecovery, Varstvo in obnova nesnovne kulturne dediščine. V projekt je vključenih devet partnerjev iz šestih držav, Agencija štajerske za razvoj podeželja iz Avstrije, Združenje in ekomuzej Hiša o batani in Občina Moščeniška draga iz Hrvaške, Agencija za usklajevanje in razvoj jezera Balaton ter Neprofitna družba za razvoj jezera Velence iz Madžarske. Italijanska partnerja sta Občina Cervia (kot vodilna partnerica) in Združenje Delta 2000, iz Poljske je partnerica Fundacija aktivnih ljudi in krajev Mila, Občina Pivka pa je edini partner iz Slovenije.
Na območju občine Pivka pa je aktivna še ena pobuda s področja varstva dediščine. Del občine Pivka namreč leži v vplivnem območju Parka Škocjanske jame in UNESCO biosfernega območja Kras in porečje Reke. Leta 2017 se je mreži šol parka pridružila Osnovna šola Košana. V Odboru za varstvo kulturne dediščine UNESCO Biosfernega območja Kras in porečja Reke (https://www.hisa-odlicnosti-bok.si/slo/za-kulturno-dediscino) je edini aktivni Pivčan v tem odboru gospod Miro Križnar iz Čepnega, ki bi rad še koga izmed prebivalcev Občine Pivka spodbudil k delovanju v odboru. Takole je zapisal:
Odbor za varstvo kulturne dediščine UNESCO Biosfernega območja Kras in porečja Reke, ki deluje pod okriljem javnega zavoda Park Škocjanske jame, je prostovoljna skupina ljubiteljev najširše razumljene dediščine, ki nas obdaja v naših domovih, vaseh, mestih, naravi in v našem vsakdanjem življenju, ko se pri delu poslužujemo tradicionalnih obrtnih in kmečkih veščin ali prisluhnemo zgodbam in pesmim naših babic in dedov.
V odboru si prizadevamo v naše delo zajeti tudi pivško ozemlje, kraje, zahodno ob pivške razvodnice, ki spadajo na vplivni del našega UNESCO biosfernega območja (karta v prilogi). Odkrivanje, prepoznavanje, vzdrževanje in vključevanje dediščine v vsakdanje življenje naših krajev (turizem, obrt, kmetijstvo, rekreacija) so dolgoročni cilji, s katerimi se ukvarjamo v okviru naših druženj, izobraževanj, delavnic in h katerim po svojih močeh prispevamo v okviru delovnih akcij.
Veseli nas, da je skrb za kulturno dediščino med krajani zelo velika. Številne kulturne prireditve so nadaljevanje dediščine (kresovanje, shodi, proslave NOB, ipd.) in člani odbora, ki smo obenem tudi prebivalci teh krajev, radi pomagamo pri takih oz. podobnih prireditvah.
Jubilejno leto kulturne dediščine naj bo prilika za zahvalo številnim prostovoljcem in ljubiteljem kulturne dediščine v naših krajih, ki jo že leta vzdržujejo in obnavljajo (cerkve, spomenike, znamenj ipd.), kulturnim delavcem, tj. organizatorjem številnih prireditev (koncertov, razstav), zbirateljem etnološke dediščine (E. Z. Stara Sušica), lastnikom obnovljenih, spomeniško zaščitenih hiš in drugih objektov.
Obenem pa naj bo to leto tudi priložnost za povezovanje, sodelovanje med vsemi udeleženci in varuhi kulturne dediščine, saj »stara romarska pot« od Šembij, preko Tabora, Gradišča (Košana), gradišča Štirna (Čepno), do Urbana (Vremščica) ne pozna občinskih in drugih meja. V minulih letih ste v poštne nabiralnike prejeli dve zgibanki našega odbora. Ena je bila posvečena starim hišam, druga pa (arheološki) dediščini, pri pripravi katerih sem spodaj podpisani sodeloval v imenu Košanske doline.
Veseli bomo vsakega prebivalca biosfernega območja, ki bi se nam želel pridružiti. Veseli pa bomo tudi, če bo vsak občan v letu kulturne dediščine v svoje vsakdanje življenje ponovno vključil ali poskrbel za vsaj en njemu drag košček dediščine, kajti dediščino lahko varujemo le s svojim načinom življenja. Zakaj? Ker je osnova naše identitete in kot taka enako pomembna za naš obstoj kot hrana in pijača. Obenem pa je modrost naših prednikov oziroma presejana izkušnja številnih generacij, ki je omogočala preživetje prednikov v danih (naravnih idr.) razmerah in gradila na danes tako popularnem »krožnem sistemu«, zavedajoč se pomena skrbi za naravne vire za preživetje. Je vir inspiracije in velikokrat tudi čisto konkretnih rešitev za katere bi bilo škoda, da gredo v pozabo ali pa da jih, kot se večkrat dogaja, »izumljamo na novo« s tujo pomočjo.
Vabimo, da si v priponki preberete še njegov zapis pogovorov s starejšimi prebivalci Čepnega. Želimo si, da bi v naši občini našli še katerega posnemovalca gospoda Mira Križnarja, da bi bil naš inventar in arhiv kulturne dediščine čim bolj zajeten.
Katarina Česnik,
Projekt Culturecovery,
Občina Pivka
_0.jpg.jpg)
