Slovesnost ob zagonu simulatorja letenja z letalom MiG-21

V Parku vojaške zgodovine smo v novo turistično sezono vstopili s pomembno novo pridobitvijo – simulatorjem letenja z letalom MiG-21. V Parku smo namreč prepričani, da je poslanstvo muzeja tudi v tem, da obiskovalcem daje možnost ne samo videti, ampak tudi občutiti in doživeti. Simulator je plod slovenskega znanja – razvili sta ga podjetji AEREFORM, letalska tehnologija, in AERONAVT, akademija za letalstvo. Razvoj simulatorja je bil za ekipo učni proces, simulator pa orodje, na katerem so preizkusili svoje ideje v praksi. Zasnovan je okrog originalnih delov z letal MiG-21 – med njimi najbolj izstopa katapultni sedež KM-1. Originalni so tudi ročica za moč motorja, krmilna palica in nekateri instrumenti.

MiG-21 je eno izmed najbolj razširjenih lovsko-prestrezniških vojaških letal. Izdelanih je bilo več kot 15.000 primerkov v 15 izpeljankah. Sam razvoj letala se je pričel v petdesetih letih prejšnjega stoletja, prvi prototip pa je vzletel leta 1955. Javnosti so ga predstavili leto pozneje, sovjetsko vojaško letalstvo pa ga je dobilo v operativno uporabo leta 1959. Poleg Sovjetske zveze je letala MiG-21 uporabljalo več kot 30 držav, med njimi tudi Jugoslavija. V sestavi vojaškega jugoslovanskega letalstva je bilo skupno 261 letal MiG-21 v desetih različicah.

Simulator uporablja tehnologijo virtualne resničnosti, ki omogoči uporabniku 360-stopinjski pregled nad kabino in okolico. Pilot lahko pogleda skozi okna na obeh straneh, pri čemer slika na VR-očalih sledi premikom glave. S pogledom lahko preveri gibanje krmil v kabini, se skloni bliže instrumentom, da razloči kazalce in številke, ali pa s pogledom čez ramo preveri, če so krila še na mestu.

Simulator uporabniku omogoči prepričljivo izkušnjo letenja. Prvotno je bil namenjen interni uporabi podjetij AEREFORM in AERONAVT. Tesni sodelavec ekipe, nekdanji vojaški pilot Vojko Gantar, je eden najbolj izkušenih inštruktorjev za letala MiG-21 na svetu in je projektu nudil ključno strokovno podporo.  

Zaradi velikega zanimanja v javnosti sta se podjetji AEREFORM in AERONAVT po lanskoletnem nekajmesečnem gostovanju simulatorja v KSEVT-u odločili simulator še nekoliko dodelati in ga ponuditi obiskovalcem Parka vojaške zgodovine. V Parku je namreč v zadnjih letih nastala bogata zbirka letalske zgodovine, ki zajema kar pet letal (MiG-21, F-86 Sabre, F-84 Thunderjet, IAR-93 Vultur/Orel, SOKO 522), maketo podzemne letalske baze Željava, razstavo o padlih ameriških letalih med II. svetovno vojno na slovenskem ozemlju, zbirko letalskih bomb …

Ljubitelji letalstva lahko tako po novem ogled zbirke dopolnijo tudi z nepozabno izkušnjo letenja z nadzvočnim letalom, kar predstavlja pomembno popestritev ponudbe v skladu s sodobnimi muzejskimi trendi.   

Simulator letenja je danes, 29. marca 2018, v Parku vojaške zgodovine muzejskemu namenu simbolno predal načelnik Vojaškega letalskega organa Slovenske vojske polkovnik Blaž Pavlin, nekdanji pilot letala MiG-21, ki je ob tej priložnosti pozdravil prizadevanja snovalcev simulatorja in Parka vojaške zgodovine, da bi približali izkušnjo letenja čim širšemu krogu obiskovalcev. Sašo Knez, ustanovitelj podjetja Aereform in idejni vodja zasnove simulatorja, je na krajši slovesnosti izpostavil koncept delovanja simulatorja, ki zaradi sodobne tehnologije virtualne resničnosti uporabnikom v največji možni meri nudi avtentično doživetje letenja. Spregovoril je tudi nekdanji vojaški pilot na letalu MiG-21 Vojko Gantar, ki je v projekt izdelave simulatorja vnesel del svojega bogatega teoretičnega in praktičnega znanja. Posebna zasluga za umestitev in zagon simulatorja letenja v Parku vojaške zgodovine pa gre tudi podjetju Kontrola zračnega prometa Slovenije, ki je finančno podprlo projekt.