Dvorec Ravne, zgodba, ki raste

Dvorec Ravne, zgodba, ki raste, je bila naslovna tema sinočnjega večera (1. marca 2018) v organizaciji Knjižnice Bena Zupančiča Postojna oziroma njene enote v Pivki. Protagonist večera je bil seveda Drago Kolenc, raziskovalec in poznavalec krajev na Postojnskem, Pivškem in Notranjskem, avtor kar nekaj domoznanskih knjig. Sinoči je osvetlil predvsem svoje postopno odkrivanje zgodovinskih podatkov in zgodb o Ravnah in gospodarjih Ravenskih. Pojasnil je tudi, da je podatke o Ravnah sprva zbiral za knjigo »Dober dan, Krpanova dežela«, nato za načrtovane objave v reviji Kras, ki pa je žal prenehala izhajati in je precej gradiva ostalo neobjavljenega.

Kot je najbrž znano, si Občina Pivka prizadeva za obnovo graščine Ravne, pivško baročno arhitekturno dediščino, izjemno v slovenskem merilu. Prizadeva si (so)ustvariti novo, sodobno zgodbo Raven, po kateri bi lahko zares trdili, kako so Ravne zgodba, ki raste. Pri odkrivanju ravenskih korenin je Občini Pivka neprecenljiva pomoč Draga Kolenca: njegova razkritja življenja in nekdanjih lastnikov Raven so osupljiva, saj ima marsikateri Ravenski izjemno biografijo, pomembno za ves slovenski pa tudi širši, srednjeevropski prostor.

Iz pogovora med Dragom Kolencem in Polono Škodič, smo izvedeli, da se zgodovina Raven pravzaprav začenja že v 13. stoletju, ko je na tem mestu stala utrdba. V 14. stoletju se je začela pisati zgodovina  dvorca, ki so mu v nadaljnjih sedmih stoletjih gospodarili različni lastniki. Celotni stavbni kompleks (poleg graščine stoji gospodarsko poslopje, tako imenovana "kašča", v bližini kašče pa hlev, v slovenskem prostoru edini štiritraktni hlev z notranjim dvoriščem, kjer zdaj domujejo lipicanci) je doživel mnoge preobrazbe.

Draga Kolenca je radovednost vodila od Valvasorja do iskanja in zbiranja podatkov o Hohenwartih na svetovnem spletu. Eno večjih odkritij je na primer bila najdba ravenske posesti in sledov Bernardina Ravenskega v istrskem Momjanu (Raunachi so bili njegovi lastniki). Zanimivi so bili najdba Bernardinovega nagrobnika s pomočjo podatka v časopisu istrskih ezulov iz Završja, srečanje z Danijelom Raunachom v Dolenjskih toplicah ter istrskem Pičnu, odkrivanje prednikov in sorodnikov Izabele Ravenske, roj. Marenzi na Dunaju, najdba rodovnika Raunachov v Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici, iskanje ohranjenih knjig iz Hohenwartove knjižnice, pridobitev podatkov o prodaji posestva Momjan italijanskim plemičem Rota, prejem dokumentacije o vitezih Raunachih na Reki, pridobitev podatkov o Baltazarju Raunachu, ki je bil stolni prošt v Salzburgu, najdba originalnega grba pivških Raunachov in originalnih zapisov o rodovniku. Draga Kolenca trenutno zaposluje proučevanje urbarjev posesti Ravne in Šilentabor.

V sklepnem delu sprehoda skozi odkrivanja zanimivih podatkov pa smo lahko spremljali tudi videoprojekcijo, ki je s pomočjo obstoječega zgodovinskega in današnjega slikovnega gradiva ter zgodovinskih zapisov številnemu občinstvu približala zgodovino graščine Ravne in njegovih gospodarjev. Seveda pa je bilo ob koncu tudi iz publike slišati nekatere zanimivosti pa tudi željo, da bi dvorec dočakal prenovo in služil kot lep protokolarno-zgodovinski in turistično-kulturni objekt.  

(Foto: Knjižnica Bena Zupančiča Postojna)