Občina Pivka bo subvencionirala ustrezno odstranjevanje azbestnih odpadkov

Občinski svet Občine Pivka je 21. decembra sprejel pravilnik o sofinanciranju ravnanja z azbestnimi odpadki v občini Pivka, ki določa postopek dodeljevanja proračunskih sredstev za ustrezno odstranjevanje azbestne kritine. Za subvencioniranje tega za okolje in zdravje ljudi nujnega ukrepa je v proračunu za leto 2018 zagotovil 2000 evrov. Javni razpis bo objavljen predvidoma v začetku leta na občinski spletni strani.

Glavni cilj pravilnika je spodbuditi občane k temu, da bi dotrajano azbestno kritino (ostalih izdelkov iz azbesta, na primer cevi, izolacijski materiali je v gospodinjstvu manj) nadomestili z okolju in zdravju prijaznejšimi materiali. V skladu s pravilnikom bo občan lahko pridobil povrnjenih približno 75 odstotkov stroškov, nastalih pri odstranitvi azbestnih odpadkov.

Ravnanje z odpadki, ki vsebujejo azbest ureja, Uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest. Azbestni odpadki so odpadki, ki vsebujejo trdno ali šibko vezani azbest, in odpadki, ki se jih oprijemajo azbestna vlakna. Azbest se v okolju pojavlja v različnih oblikah, najbolj poznana je uporaba azbesta v cementnih izdelkih, kamor spadajo tudi azbestno cementne kritine. Ti odpadki se glede klasifikacije ne uvrščajo med komunalne odpadke, temveč spadajo v skupino gradbenih odpadkov, občina pa za te ne zagotavlja javne službe za ravnanje z gradbenimi odpadki oz. odpadki, ki vsebujejo azbest.

Salonitna kritina se je v okolju pojavila v drugi polovici prejšnjega stoletja. O škodljivosti azbesta na zdravje ljudi se je začelo govoriti veliko kasneje. Azbest ima vlaknato zgradbo, vlakna pa se rada lomijo in postajajo tanjša, podobna iglicam. Pri vdihavanju tako lahko zaidejo globoko v pljuča, v organizem pa lahko pridejo tudi s pitno vodo in hrano.

Zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno iz leta 1996 je predpisal takojšnjo ukinitev proizvodnje azbest cementnih izdelkov, uvedbo brezazbestne tehnologije in proizvodnjo vlaknocementnih izdelkov ter postopno ukinitev oziroma nadomeščanje druge azbestne proizvodnje v neazbestno. Proizvodnja azbestcementnih izdelkov na območju Republike Slovenije in njihov uvoz sta torej prepovedana od 20. decembra 1996 dalje.

Zahteve glede odstranjevanja, oddaje in deponiranja tovrstnega odpadnega materiala so natančno opredeljene z zakonodajo, stroški celotnega postopka pa posledično sorazmerno visoki. Trenutno znaša strošek ravnanja in deponiranja azbestcementne kritine 170 evrov na tono ob pogoju, da je zložena na paleto in ovita v folijo.

Država ravnanja z azbestnimi odpadki ne financira, možno je le ugodno kreditiranje preko Eko Sklada za okoljske naložbe, kamor sodi tudi nadomeščanje materialov, ki vsebujejo nevarne snovi. Veliki stroški za posameznika so običajno eden glavnih razlogov, da se za menjavo kritine občani odločajo šele takrat, ko je le-ta že močno poškodovana.

Kljub temu, da je precej lastnikov stavb v tem času azbestno kritino že nadomestilo z okolju in zdravju prijaznejšimi materiali, pa je v okolju te kritine še precej. Zaradi dotrajanosti je večja možnost poškodb vlaken in posledično nevarnosti za okolje in zdravje ljudi.