Pričevalci preteklosti našega kraja

V Društvu za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka so se pred šestimi leti odločili, da poskusijo zbrati nekdanje prebivalce Pivke, ki so del svojega otroštva preživeli v takratnem Št. Petru na Krasu. Takrat je bilo tu 122 otrok, otrok – vojnih sirot, ki so v letih 1947 do 1951 prebivali v nekdanji Windischgrätzovi vili.

Na prvem srečanju se jih je leta 2019 zbralo 16, letošnjega se je udeležilo le nekaj nekdanjih vojnih sirot, prišli pa so njihovi sorodniki. Čas je naredil svoje in pričevalcev tistih časov je vse manj. Prav zato je nujno, da se posvečamo temu delu naše zgodovine, da ne gre v pozabo. Takratno nekajletno bivanje in šolanje nekdanjih pivških sirot je treba umestiti v lokalno in narodno zgodovino. Letos pa je tudi 80. obletnica konca 2. svetovne vojne, po koncu katere so se takrat otroci znašli pri nas. Tako ima tudi ta spomin večplasten in simbolen pomen. Pred sproščenim druženjem in pogostitvijo so organizatorji izrekli tudi zahvalo Občini Pivka, ki je omogočila in finančno podprla srečanje.

Prijetne spomine pa nam je podala gospa Marija Tomšič iz Zagorja, ki danes živi na Baču, saj je z odličnim spominom kljub svojim 90-im letom pripovedovala, kako je hodila v dom in skupaj z drugimi otroki nosila sirotam različne šolske pripomočke ali priboljške, ker so se jim smilili. Veliko prebivalcev Zgornje Pivke je takrat v sicer skromnih časih po svojih močeh pomagalo. V Mladinskem domu Toneta Tomšiča so bili nastanjeni otroci, ki so med drugo svetovno vojno ostali brez enega ali obeh staršev. To je bil čas, ki je povzročil veliko gorja družinam in posameznikom, najbolj ranljiva skupina pa so bili otroci. Vendar so preživeli tisto obdobje in vsak po svoje zaživeli na novo. Kot vojne sirote so drugi dom dobili v tem domu, ki je deloval v podržavljeni Windischgrätzovi vili, Pivčanom pa je danes še bolj poznan kot nekdanji sedež podjetja Javor. Danes pa je ta stavba na žalost številnih domačinov prišla v zasebne roke.

Kulturno društvo Lipa je v sodelovanju z drugimi ustvarjalci pripravilo bogat kulturni program. Nastopili so otroci cerkvenega zbora iz Košane s pesmicama, ki so naše goste popeljali v čase otroštva, ki je bilo težko, pa tudi brezskrbno. Zborček vodi zborovodkinja Damjana Morel, na kitari jih spremlja Helena Penko. Sledil je nagovor Ernesta Margona, ki je skupaj s sedaj pokojnim Silvanom Vidrihom in Vladimirjem Grželjem pred leti organiziral prvo srečanje, ki se je odvijalo v Slovenski vasi pri Ekomuzeju. Spomini so gotovo močni. Glasba pa je prisotne povezala še dvakrat. Miloš Možina je zaigral na svoje orglice in segel v srce, mladi harmonikar Lenart Margon pa je z melodijami Avsenika in Lojzeta Slaka razvedril prisotne. Franko Pleško, čigar mama je bila tudi v mladinskem domu, se je spomnil na svojo mamo in na težke vojne čase, v katerih so okupatorji pomorili velik del njegove družine. Ob koncu srečanja pa je bivši gojenec doma Franc Gombač iz Ilirske Bistrice živahno povedal nekaj svojih zanimivih spominov in prigod, ki so bile včasih precej nevarne, saj so takratni otroci stikali po gozdu okrog Št. Petra in našli tudi kakšno bombo. K sreči se je vse dobro končalo. Zapisal je več zgodb, spominja se marsičesa, kar bi bilo vredno ohraniti. Enotna volja vseh prisotnih je bila, da bodo še naprej ohranjali vezi in sporočali svetu, da so bili tudi otroci – vojne sirote del naše zgodovine, povezane z II. svetovno vojno. Sporočilo srečanja je bilo, da je vsaka vojna zlo in da hočemo in potrebujemo le mir. V prihodnje pa imajo načrt še bolj povezati še živeče gojence doma in njihove svojce ter dragocene spomine ohraniti v knjižnem zapisu. Tu je dragoceno delo že opravil in zbral veliko pričevanj, dokumentarnega in slikovnega gradiva Vladimir Grželj iz Herpelj. Njegovo raziskovalno delo bo temelj knjižne izdaje, ki jo naslednje leto načrtujejo v Društvu za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka.

Za KD Lipa Pivka, Irena Margon

Foto: arhiv KD Lipa