DOGOVOR ZA VSESLOVENSKO SREČANJE ŽUPANOV Z VLADO
V združenjih občin opozarjajo, da zniževanje sredstev občinam ne bo imelo pozitivnega vpliva na razvoj Slovenije. Vlada namreč za prihodnje leto predlaga znižanje povprečnine in ukinitev sredstev za investicije, s čimer bi občine dobile približno 90 milijonov evrov manj sredstev. Medtem, ko so se predstavniki združenja pred dnevi sestali z ministroma za finance in za javno upravo, Dušanom Mramorjem in Borisom Koprivnikarjem, so za 21. novembra v Šentjurju napovedali tudi vseslovensko srečanje županov, na katerega vabijo tudi premiera Cerarja in ekipo.
Kot so zapisali v Skupnosti občin Slovenije (SOS), je minister Mramor uvodoma poudaril nujnost splošnega varčevanja za ohranitev stabilnih financ ter nujnost, da k varčevanju prispevajo tudi občine. Po njegovih besedah so se namreč v primerjavi s prihodki državnega proračuna, ki so se znižali za devet odstotnih točk, občinski prihodki povišali za osem odstotnih točk.
Mramor je po njihovih navedbah prav tako problematiziral občinske investicije, saj da te ne ustvarjajo pozitivnega multiplikativnega učinka. Analize namreč kažejo, da vsak vložen evro v občinsko investicijo ustvari le 60 centov prispevka k BDP, medtem bo bi moral vsaj še dodaten evro.
Zato je minister napovedal ustanovitev organa, ki bo izvajal nadzor nad načrtovanimi bodočimi investicijami. Opozoril je namreč, da morajo bodoče investicije ustvarjati nova delovna mesta in rast BDP. Pojasnila ministrstva za finance STA sicer še čaka.
Po besedah predsednika ZOS in župana Pivke Roberta Smrdelja bi občine, kot izhaja iz podatkov finančnega ministra, zaradi znižanja povprečnine dobile za približno 73 milijonov evrov sredstev manj. Z ukinitvijo sredstev za sofinanciranje investicij pa bi izgubile še dodatnih 23 milijonov evrov.
Ob tem pa je, je za STA pojasnil Smrdelj, že sedaj razlika med tistim, kar bi občinam pripadalo po zakonu o financiranju občin in povprečnino, ki jo dobijo na podlagi zakona o izvrševanju proračuna, in sicer na letni ravni 198 milijonov evrov. Že sedaj je znižan tudi predviden delež sredstev, ki gredo občinam za sofinanciranje investicij po 21. členu zakona o financiranju občin.
Kot je dejal Smrdelj, je dodatno več kot 90-milijonsko znižanje znižanje za občine popolnoma nesprejemljivo, ker jih pravzaprav sili v nezakonita stanja, saj določenih stvari ne bodo mogli izvajati ali pa bodo padali projekti, ki so že zastavljeni. S tem bi nastali še dodatni problemi.
Ogrozili bi lahko izvedbo projektov ter črpanje evropskih sredstev, določena sredstva bi tudi morali vračati. Ravno leto 2015 pa je, kar zadeva črpanje evropskih sredstev, po Smrdeljevih besedah najbolj intenzivno leto.
V SOS ob tem opozarjajo, da je država sprejela zavezo v zvezi z okoljskimi investicijami in so občine tiste, ki jo morajo uresničiti, zato je v tem kontekstu neustrezno govoriti o multiplikativnem učinku teh investicij, saj morajo biti izvedene.
Na sredinem sestanku pa so opozorili še, da so to temeljne investicije, ki predstavljajo osnovo tudi za ustvarjanje novih delovnih mest. "Brez ustreznih cest, kanalizacije, vode ... ni mogoče graditi in postavljati podjetij, ki ustvarjajo nova delovna mesta," so zapisali tudi v sporočilu po sestanku.
Smrdelj je dodal, da so v sredo zelo jasno povedali, da bodo v primeru, da bodo občinam sredstva za sofinanciranje investicij odvzeta, zahtevali ustavno presojo. Nenazadnje bi to po njegovih besedah pomenilo, da bi varčevali pri najšibkejših občinah, saj se sredstva za sofinanciranje investicij razdelijo občinam glede na indeks razvojne ogroženosti.
Pri občini Solčava bi varčevanje na primer pomenilo 200 evrov na prebivalca, pri občinah Ljubljana, Trzin, Domžalah in podobnih močnejših občinah pa okrog evro na prebivalca. Ukinitev sredstev je tako po njegovih besedah nepravičen in nesorazmeren.
Predstavniki občin so ministra tudi opozorili, da državna raven ni izpolnila svoje zaveze iz preteklosti, ko se je s podpisanim dogovorom o povprečnini za leti 2013 in 2014 zavezala, da bo zmanjšala stroške občinam do deset odstotkov.
Glede na zagotovila vladnih predstavnikov naj bi sedaj nadaljevali delo, ki je bilo začeto s pripravo predloga zakona o uravnoteženju javnih financ občin, a ni bilo pripeljano do konca. Po navedbah SOS jim je Koprivnikar predstavil predlog ministrstva za znižanje stroškov občin, ki temelji na predlogih, ki so bili v preteklih letih oblikovani skupaj z reprezentativnimi združenji, dodanih pa je še nekaj novih predlogov.
Smrdelj je poudaril, da so na sestanku jasno napovedali ustavno presojo tudi v primeru, če bo zakon o izvrševanju proračuna znižal povprečnino, ne da bi v ustrezni višini občinam tudi znižali stroške, ki so povezani z izvajanjem zakonskih obveznosti.
Sicer pa je, kot so še navedli v SOS, ministrstvo predlagalo, da občine znižanje sredstev nadomestijo s tem, da odmerijo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča na podlagi registra nepremičnin, ki je bil vzpostavljen ob množičnem vrednotenju nepremičnin, kar naj bi povečalo prihodke občinam (nekaj občin je to že storilo), vendar so predstavniki občin predlog označili za prelaganje bremena na občanke in občane.
Občine se za izvajanje projektov sicer tudi zadolžujejo. V zadnjih petih letih se je skupna zadolženost občin precej povečala. Po podatkih finančnega ministrstva, ki vključujejo tudi dolg pravnih oseb na ravni občine, je leta 2007 skupni dolg znašal 344,4 milijona evrov. Konec lanskega leta se je povzpel na 840,5 milijona evrov. Glede na predhodno leto je bila skupna zadolženost večja za 3,8 milijona evrov oziroma za 0,5 odstotka.
Na finančnem ministrstvu sicer v zadnjem poročilu o zadolženosti občin ugotavljajo, da obseg skupne zadolženosti občin na globalni ravni ni zaskrbljujoč. Kot so zapisali, občine (tudi) s pomočjo posojil izvajajo investicije, ki pomenijo plačila izvajalcem, delovna mesta in gospodarsko aktivnost. Ugotavljajo namreč, da je razlog za zadolževanje predvsem izvedba velikih investicij, ki ob sofinanciranju iz kohezijskega in drugih skladov ter iz državnega proračuna zahtevajo udeležbo lastnih sredstev.
Združenje občin Slovenije