Srečanje projektne ekipe Interreg IPA Adrion - 4PETHABECO

V petek, 14. februarja 2025, je Zavod za turizem Pivka gostil projektno ekipo Interreg IPA Adrion - 4PETHABECO. Projekt združuje deset partnerjev iz osmih držav jadransko-jonskega območja, med katerimi so Albanija, Črna Gora, Grčija, Hrvaška, Italija, Severna Makedonija, Srbija in Slovenija. Vodilni partner projekta je Univerza v Vidmu, slovenski koordinator pa Mediteranski inštitut za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Pomemben partner projekta je tudi Lovska zveza Slovenije.

Ostali partnerji prihajajo iz različnih institucij znotraj omenjenih držav, med katerimi so: Nacionalni park Butrint (Albanija), Univerza v Podgorici (Črna Gora), Grški center za biotsko raznovrstnost (Grčija), Institut za naravne vire Zagreb (Hrvaška), Nacionalni park Gran Sasso e Monti della Laga (Italija), Univerza sv. Cirila in Metoda (Severna Makedonija), Institut za ekologijo Beograd (Srbija) in Znanstveno-raziskovalno središče Koper (Slovenija). Zavod za turizem Pivka, ki upravlja s Centrom o velikih zvereh DINA, v projektu sodeluje kot pridruženi partner.

Na srečanju so sodelovali Jana Gržinič, direktorica Zavoda za turizem Pivka, Helena Šneberger Mandelj, strokovna sodelavka, dr. Liliana Vižintin, projektna vodja, Gaja Kovač, finančni manager projekta pri ZRS Koper, Dean Langgela, strokovni sodelavec ZRS, in prof. dr. Boris Krištufek, sodelavec ZRS in strokovnjak na področju velikih zveri. V drugem delu srečanja se nam je pridružil tudi Tadej Kogovšek, vodja Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera (Občina Pivka).

Projektna ekipa je predstavila ključne cilje projekta 4PETHABECO, ki so osredotočeni na ohranjanje populacij velikih zveri s preizkušanjem inovativnih rešitev za njihovo varovanje in obnovo habitatov. Poseben poudarek je na krepitvi zelene infrastrukture, zmanjševanju konfliktov pri sobivanju in izboljšanju povezljivosti habitatov.

Direktorica Zavoda za turizem Pivka je predstavila možnosti sodelovanja pri projektu ter izpostavila potencial sodelovanja.

Sledil pa je ogled Centra DINA, kjer so si udeleženci ogledali razstavo, načine interpretacije in načrte za nadaljnje delo. Srečanje je bilo konstruktivno in je omogočilo krepitev sodelovanja med partnerji projekta ter lokalnimi deležniki.