Odprtje nove razstave "V spirali časa: Notranjska v pozni bronasti in starejši železni dobi"

V Notranjskem muzeju Postojna, ki opravlja javno muzejsko službo na območju šestih občin v primorsko notranjski regiji,  je bila v petek, 6. decembra 2024, odprta nova razstava z naslovom »V spirali časa: Notranjska v pozni bronasti in starejši železni dobi«. Avtorica razstave je arheologinja in muzejska svetnica Alma Bavdek, za konserviranje in restavriranje razstavljenih predmetov pa je poskrbel višji konservatorski in restavratorski tehnik Peter Križman.

Notranjska je po svoji naravi prav posebna. Njene meje določajo v prostoru dominantne visoke gore: Snežnik, Nanos in Slivnica, ker pripada klasičnemu krasu, pa se ponaša s celim spektrom kraških oblik. Glavnina pokrajine ima celinsko podnebje, s svežimi poletji ter še vedno zelo mrzlimi zimami z burjo in snežnimi meteži. Pokrajina je gozdnata in zmerno rodovitna, ter dobro preskrbljena z vodo.

Razstava V spirali časa osvetljuje dejstvo, da je ta kraški svet že v prazgodovini mikal številne prišleke, ki so si ustvarjali domovanja na območju polj in hribovitih obrobij planot ter kotlin. Čeprav je Notranjska arheološko slabo raziskana in marsičesa še ne poznamo, je mogoče sklepati, da je do povečanja poselitve prihajalo postopoma. To naj bi se zgodilo že proti koncu pozne bronaste dobe, v zadnjih stoletjih 2. ali v začetku 1. tisočletja pr.n.št. Na prelomu tisočletij pa se je iz Male Azije proti Mediteranu širilo tudi vedenje o novi kovini – železu.

Na Notranjskem so počasi rasla nova naselja, umeščena na vzpetine, ki so imela dober pregled nad ravninskimi deli pokrajine. Med naselbinami ali gradišči, izstopajo večja, ki so imela pregled tudi nad sosednjimi polji. Prebivalce Notranjske je vezala enotna materialna kultura, podobna tisti, ki so jo imele skupnosti na Krasu. Tako imenovana notranjsko-kraška skupnost je bila v 8. in 7. stoletju pr.n.št. najmočnejša, dobro organizirana, s svojevrstno materialno kulturo in v stikih s srenjami v južnoalpskem prostoru ter z ljudstvi Histrov, Liburnov in Japodov.   

Na razstavi so opisane naselbine na Notranjskem, kot na primer Tržišče ob Cerkniškem jezeru, Stari grad nad Planinskim poljem, Sovič nad Postojno in Prelaz na Razdrtem. Ob njih so razstavljeni in predstavljeni tudi predmeti oziroma arheološke najdbe, ki pričajo o preteklem življenju teh naselij in njihovih prebivalcev. Posebno mesto na muzejski postavitvi pa ima Trnovo pri Ilirski Bistrici oziroma naselbina na hribu Gradišče in trnovska skupnost, ki je bila za raziskovalce zanimiva že v prvi polovici 20. stoletja.

Bogat prikaz prazgodovinskih predmetov z našega območja dopolnjuje slikovno in fotografsko gradivo, risbe, 'lidar' posnetki območij, ilustracije Lee Svrzikapa in posamezni dokumenti preteklih arheoloških raziskav. 

Razstava bo na ogled do 15. septembra 2025.

Vsako prvo nedelju v mesecu je vstop v Notranjski muzej Postojna tudi za občanke in občane občine Pivka brezplačen.

Notranjski muzej Postojna

foto: Valter Leban