Šakal tudi na Pivškem. Kakšne so posledice širjenja te vrste po Evropi?
Šakal je vrsta, ki je nekoč živela tudi v naših krajih, nato izginila, v zadnjem času pa jo ponovno videvamo, tudi v Pivški kotlini. Šakali se namreč pospešeno širijo po vsej Evropi, na vprašanje, kaj to pomeni za ljudi in za druge živali, pa odgovarja raziskava raziskovalcev Univerze v Beogradu in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je prva raziskava, v kateri so strokovnjaki v praksi ovrednotili pomen šakalov za lokalno prebivalstvo ter za vplive na divjad.
Zlati šakal (Canis aureus) tehta dobrih deset kilogramov in je predstavnik družine psov. V Evropi živi že tisočletja, vendar je bila vrsta do nedavnega omejena le na otoke in priobalna območja Jadranskega morja ter na nekatere druge delov Sredozemlja in Črnega morja.
Kot je povedal Peter Krma s postojnske enote Zavoda za gozdove Slovenije, šakala že nekaj let videvajo na Planinskem polju, na območju Korotana, Hruševja, lovec Dušan Fatur iz Lovske družine Pivka pa je povedal, da so ga videli na primer med Trnjem in Pivko, verjetnost srečanja z njim pa je večja ob odlagališčih odpadkov.
Lovec in fotograf Dario Horaček nam je potrdil, da ga je mogoče srečati tudi na Pivškem, zelo težko pa ga je v naravnem okolju fotografirati. To je moč praktično samo s fotopastjo, saj je šakal predvsem nočna žival, ki se nerada razkazuje, in je torej po tej plati bolj podobna volku kot pa lisici. Sam pa ga je "ujel" v fotopast, nastavljeno pri Orehku.
Porast številčnosti šakala nima vpliva na drugo divjad
Strokovnjaki so raziskovali pet območij v Srbiji z veliko številčnostjo šakalov. Analizirali so prehranjevalne navade šakalov, zbrali pa so tudi podatke o dinamiki odstrela srnjadi, poljskega zajca in divjega prašiča.
Raziskava je ovrgla pričakovanja oziroma domneve, da šakali vplivajo na zmanjševanje številčnosti nekaterih populacij divjadi. Podatki so pokazali, da je v obdobju, ko se je število šakalov močno povečalo, populacija poljskega zajca ostala stabilna, populaciji srnjadi in divjega prašiča pa sta se celo povečali. Čeprav šakali občasno plenijo te vrste, stopnja plenjenja očitno ni bila tako velika, da bi povzročila upad populacij divjadi.
Analiza vsebina želodcev odstreljenih ali povoženih šakalov je pokazala, da so najpomembnejši viri prehranjevanja šakalov v Srbiji klavniški odpadki in glodavci. Šakali v Srbiji vsako leto odstranijo kar 3700 ton živalskih odpadkov, s čimer se zmanjša verjetnost prenosa bolezni in drugih negativnih posledic večjih količin razpadajoče mrhovine v okolici naselij. Vrednost te ekosistemske storitve, ki jo opravljajo šakali v Srbiji, je bila ovrednotena na več kot pol milijona evrov letno.
Zatiralci škodljivcev na poljih
Šakali pa so v pomoč tudi kmetijskim pridelovalcem. Raziskovalci so ocenili, da šakali v Srbiji letno uplenijo kar 13 milijonov glodavcev. Ocena za celotno Evropo znaša 158 milijona uplenjenih glodavcev. Izstopa Madžarska, kjer se šakali zaradi manjših količin klavniških odpadkov v okolju prehranjujejo predvsem z voluharicami in drugimi glodavci.
Rezultati raziskave so bili te dni objavljeni v ugledni ameriški znanstveni reviji , dosegljivi na
Avtor naslovne fotografije, ki prikazuje šakala med hranjanjem s klavniškimi odpadki je Janez Tarman