Strokovnjaki Biotehniške in Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani opozarjajo na nevarne posledice opuščanja preverjenih ukrepov

Na včerajšnji novinarski konferenci, ki je potekala na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, so strokovnjaki Biotehniške in Veterinarske fakultete UL predstavili strokovna stališča glede trenutnega upravljanja z rjavim medvedom v Sloveniji. Govorci – prof. dr. Klemen Jerina, doc. dr. Hubert Potočnik, doc. dr. Tomaž Skrbinšek (Biotehniška fakulteta UL) in prof. dr. Gorazd Vengušt (Veterinarska fakulteta UL) – so opozorili, da se sistem upravljanja z rjavim medvedom v Sloveniji nevarno odmika od znanstvenih in strokovnih temeljev, na katerih je dolga leta temeljil njegov uspeh.

V letošnjem letu se skoraj vsakodnevno srečujemo s poročili o konfliktih med medvedom in človekom iz raznih delov države – od pogostih neposrednih srečanj z medvedom, uničenih čebelnjakov in smetnjakov ter drugih zanesljivih znakov prisotnosti medveda v naseljih, do navideznih in žal tudi pravih napadov medveda na človeka. V najbolj izpostavljenih območjih že od pomladi vlada skoraj obsedno stanje.
Strokovnjaki Biotehniške in Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, ki so tudi člani Strokovne svetovalne skupine za upravljanje velikih zveri Ministrstva za naravne vire in prostor, opozarjajo, da letošnji porast konfliktov ni naključen, temveč (tudi) rezultat opuščanja znanstveno podprtih, preverjeno učinkovitih ukrepov ohranitvenega upravljanja medveda, ter uvajanja »alternativnih« ukrepov, ki so bodisi neučinkoviti, neizvedljivi ali celo škodljivi.

V Sloveniji izredno dobra ohranjenost medveda ob tradicionalno nizkih konfliktih ni naključje

Medved je v Sloveniji po vseh bioloških kriterijih v odličnem ohranitvenem stanju. Območje razširjenosti in številčnost populacije medveda se je zadnja desetletja povečevalo, njegove populacijske gostote so med največjimi znanimi v svetu, ima ugodno genetsko sliko, njegova efektivna velikost populacije se povečuje, populacija je demografsko dobro povezana s Hrvaško in vse do Grčije.

Z naraščanjem številčnosti medveda in njegovim širjenjem v območja, kjer živimo tudi ljudje, se konflikti povečujejo. V Sloveniji že več kot 15 let sistematično uporabljamo širok nabor učinkovitih ukrepov za njihovo preprečevanje in zmanjševanje: od električnih ograj, varnega odlaganja odpadkov, preprečevalnega krmljenja in odstrela posameznih konfliktnih medvedov, do informiranja javnosti. Za preprečevanje prostorskega širjenja medveda in njegovih pritiskov v območja z večjo gostoto ljudi in naselja, ter s tem povezanih konfliktov (ki vse bolj prevladujejo), je pri tako vitalni populaciji nujno tudi uravnavanje njene številčnosti in prostorske razširjenosti. Ključno orodje za to je načrtovan »kvotni« odstrel, ki je namenjen preprečevanju konfliktov. Ta ima tudi več drugih pozitivnih učinkov za sobivanje in je med lokalnimi prebivalci širše sprejet. Vse ukrepe spremljamo in nadgrajujemo na podlagi podatkov.

Doc. dr. Tomaž Skrbinšek, Biotehniška fakulteta UL:»Populacija medveda v Sloveniji je izvrstno ohranjena, kar je rezultat ugodnih naravnih razmer, ključne podpore lokalnega prebivalstva ter tudi dovršenega monitoringa in učinkovitega znanstveno podprtega sistema upravljanja, ki temelji na kombinaciji palete preventivnih ukrepov in dobro načrtovanega, strogo reguliranega odstrela medveda za preprečevanje in zmanjševanje konfliktov.«

Letošnji preobrat v upravljanju

Sistem upravljanja z rjavim medvedom v Sloveniji, ki je bil dolga leta evropski zgled, pa se letos vse bolj odmika od znanstvenih in strokovnih temeljev. Raziskovalci opozarjajo, da se je v zadnjem letu začelo opuščati preizkušene ukrepe, ki so zagotavljali dobro ohranjeno populacijo medveda ob razmeroma majhnih konfliktih s človekom. Brez resne utemeljitve se skuša v prakso vsiliti neučinkovite, neizvedljive ali celo škodljive pristope (npr. neutemeljeno zaviranje odstrela, kastracijo, ukinitev CITES dovoljenj, ukinitev preprečevalnega krmljenja), ki bi ogrožali ljudi in medveda.
Obenem so raziskovalci zaskrbljeni, ker Strategija upravljanja rjavega medveda, ki je bila že pripravljena na osnovi preverjenih znanj, še vedno ni sprejeta. Pričakujejo, da se bo prenovo in sprejem Strategije izvajalo transparentno, z jasnimi sklici na strokovne in v praksi preverjene podlage.

Doc. dr. Hubert Potočnik, Biotehniška fakulteta UL:»Stroka je za letošnje leto enotno predlagala odvzem 206 medvedov, kar bi njegovo številčnost približalo ciljni vrednosti 800 medvedov, pri kateri se konflikti še ne začnejo pospešeno povečevati. Vendar se zaradi nerazumljivega odlašanja izdaje odločbe, strokovno neutemeljenega podaljšanja roka za odvzem z enega na dve leti in zadržanja izvedbe odločbe kvotnega odvzema medveda, ki je edino sredstvo njegove regulacije, letos tovrstnega odvzema praktično ne bo izvajalo. Številčnost medveda se bo zaradi naravnih zakonitosti zato povečala z 950 na okoli 1100, kar bo ob njegovem nadaljnjem prostorskem širjenju in še večjem pritisku v bližino človeka, ter s tem povezane habituacije na ljudi, še dodatno povečalo potencial za porast konfliktov.«

Prof. dr. Gorazd Vengušt, Veterinarska fakulteta UL, o ukrepu, ki naj bi bil alternativa sedanjemu odvzemu medveda iz narave:»Glede na trenutno poznavanje je uporaba kontracepcije medveda na populacijskem nivoju s tehničnih, logističnih, ekonomskih, trajnostnih in etičnih vidikov strokovno neutemeljena in kot takšna nesprejemljiva. Predlagana opcija tudi ne rešuje osnovnega problema, saj bi tretirani medvedi še vedno prožili konflikte, medtem ko posledic uporabe kontracepcije tako na posamezno žival kot na populacijo medveda ne poznamo, niti jih ne moremo predvideti.«

Prof. dr. Klemen Jerina, Biotehniška fakulteta UL:»Letos se je pri upravljanju z medvedom zgodil popoln obrat – razumne, preverjene rešitve se vse bolj negira, v ospredje pa se postavlja ideološko motivirane, neučinkovite ali celo škodljive ukrepe, ki so nekateri obenem izredno finančno potratni. Posledice so že vidne na terenu: konflikti se naglo stopnjujejo, odzivi so prepozni, lokalno prebivalstvo izgublja zaupanje v državo, preverjeno učinkovit sistem, na podlagi katerega smo prišli do sedanjega odličnega varstvenega stanja medveda, se naglo ruši.«

»Varstvo medveda pri nas temelji na sobivanju, na strpnosti ljudi, ki si z njim neposredno delijo življenjski prostor. Prav zaradi tega je obvladovanje konfliktov ena najpomembnejših nalog učinkovitega varstva te vrste. Znanost ponuja odgovore, ki temeljijo na desetletjih raziskav, spremljanja in preverjanja rezultatov. Ko se te dokaze ignorira, izgubimo krhko ravnovesje med človekom in naravo, ki smo ga v Sloveniji uspešno razvili in ohranjali,« dodajajo raziskovalci.

Vir: Biotehiška fakuteta v Ljubljani