Prireditev ob 30. obletnici Slovenskega društva Hospic in 5. obletnici odbora Primorsko-Notranjska

V letošnjem letu Slovensko društvo Hospic praznuje častitljivih 30 let delovanja. Trideset let skupnih poti, vztrajanja, bližine in sočutja, trideset let, ko skupaj gradimo družbo, v kateri znamo stati drug ob drugem tudi v najtežjih trenutkih in s tem ustvarjati prostor za resnično človečnost. Obenem pa pet let praznuje tudi Območni odbor Primorsko-Notranjska s sedežem v Pivki, ki pokriva območje šestih občin: Ilirsko Bistrico, Pivko, Postojno, Cerknico, Loško dolino in Bloke.

Ob tej priliki je bila 4. novembra v Krpanovem domu v Pivki slovesna prireditev. Glasbeni gost večera je bil Adi Smolar, ki je s svojimi nagovori in s pomenljivimi, globokimi in hkrati duhovitimi uvodi v svoje pesmi navdušil občinstvo. V uvodnem nagovoru je predsednica Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban še posebej poudarila skrb za spregledane skupine otrok in mladih v procesu žalovanja in potrebo po prijazni družbi z veliko mero srčnosti in povezanosti. O začetkih območnega odbora Primorsko-Notranjska je spregovoril predsednik odbora Ernest Margon in naglasil čudovit pretok dobrega v prostovoljstvu, ki bogati vse, tako prostovoljca kot človeka, ki ga prostovoljec spremlja. S svojo pozitivno energijo je navdušil 22-letni prostovoljec Jon Kanjir, letošnji prostovoljec leta med mladimi, ki je poseben poudarek dal prostovoljstvu, ki plemeniti posameznika in celotno družbo. Predstavil je projekt Drevo za življenje, v katerem posadimo drevo za življenje v spomin na človeka, ki je umrl. Namesto sveč v spomin na rajne se zasadi drevo v enem izmed Parkov življenja, ki nastajajo po Sloveniji. Prostovoljec Bernard Baša, ki vodi več skupin žalujočih odraslih, je odkril svoje izkušnje pri delu z žalujočimi. Program je občuteno povezovala Marjana Grčman.

Čustva so se stopnjevala, čutiti je bilo veliko hvaležnost ob vsem izrečenem nastopajočih. Marsikoga sta do solz ganila starša iz skupine žalujočih staršev, ki sta z neverjetnim pogumom občuteno spregovorila o žalovanju ob izgubi otroka.

Po prireditvi so se obiskovalci in prostovoljci Hospic-a še dolgo zadržali v avli Krpanovega doma v prostem pogovoru in izmenjavi mnenj. Začutili so bistvo dejavnosti prostovoljcev društva Hospic, ki je usmerjena v sočutje, sprejemanje minljivosti človeka ter spoštovanje človekovega življenja vse do smrti.

Srečanje s številnimi ljudmi, ki so pokazali zanimanje za delo društva in izrazili podporo društvu, je navdalo prostovoljce SD Hospic z optimizmom in jim dalo močno vzpodbudo za človekoljubno delovanje v prihodnje.

Mateja Završnik