Preprečevanje škod po velikih zvereh v kmetijstvu - analiza 15 let uporabe

Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljevanju ZGS) je pripravil analizo aktivnosti za preprečevanje škod po velikih zvereh v kmetijstvu v zadnjih 15 letih. Ugotovitve kažejo, da so najbolj učinkovit ukrep za preprečevanje škod po velikih zvereh visoke elektromreže višine vsaj 145 cm, saj 89 % rejcev drobnice in 98 % čebelarjev po vzpostavitvi varovanja znotraj teh ograd ni utrpelo nobenega škodnega dogodka. V redkih primerih, ko je do škode prišlo, je bil vzrok večinoma v nepravilni uporabi zaščitnih sredstev – predvsem v prenizki ali odsotni električni napetosti oziroma v pomanjkljivem vzdrževanju.

Analiza je pokazala, da se škodni dogodki po medvedu najpogosteje zgodijo na farmskem pletivu (t.i. farmer mreži) z nadgrajeno električno žico, po volku pa na večžičnih elektroograjah. Celotna analiza je dostopna v novem Poročilu o aktivnostih za preprečevanje škod po velikih zvereh v kmetijstvu v Republiki Sloveniji (2010 – 2024), ki so ga pripravili v okviru projekta LIFE Wild Wolf. Poročilo je dostopno na spletni strani varnapasa.si.

Od leta 2015, v okviru dela ZGS deluje tudi sistem hitre pomoči oškodovancem z interventnimi kompleti visokih elektromrež. Ti se uporabijo neposredno po škodnem dogodku, da se prepreči nadaljnja škoda, in služijo kot začasna zaščita do zagotovitve trajnejše primerne zaščite. Tako so na terenu pomagali interventno zaščititi premoženje že 93 uporabnikom. 

Rejec drobnice Igor Maver iz Kala v občini Pivka je v letih 2022 in 2023 utrpel več škodnih dogodkov po medvedu in volku, v katerih je izgubil večje število živali. O uporabi visokih elektromrež je dejal: »V jeseni 2023 sem po napadu volka s strani ZGS prejel začasni interventni komplet elektromrež, ki smo ga skupaj tudi postavili. V letu 2024 sem na Ministrstvo za naravne vire in prostor oddal vlogo za sofinanciranje zaščitnih sredstev in pridobil svoj komplet elektromrež višine 170 cm. Izpostavil bi, da je precej dela s prestavljanjem mrež in vzdrževanjem trase na zaraščenih terenih, vendar odtehta dejstvo, da škod po vzpostavitvi ukrepa nisem več utrpel.«

Obstoječi nabor ukrepov za zaščito živali ni vedno primeren, predvsem na zahtevnejših območjih, zato si skupaj z rejci prizadevajo tudi za iskanje drugih možnih ukrepov. 

»S tovrstnimi ukrepi želimo v prvi vrsti nuditi tehnično pomoč rejcem in čebelarjem pri zaščiti njihovega premoženja. Od leta 2011 smo vzpostavili sodelovanje z več kot 250 kmetijami, ki so izboljšale svoje varovanje bodisi z visokimi elektromrežami bodisi s pomočjo pastirskih psov. V projektu Varna paša pa želimo znanje in izkušnje s terena prenesti v sistem kmetijskih subvencij in podpor na ravni države«, razloži Tomaž Berce, koordinator projekta LIFE Varna paša.  

Trenutno razpoložljive pomoči za rejce:

• Sofinanciranje Ministrstva za naravne vire in prostor: rejci, čebelarji in drugi, ki so jim velike zveri že povzročile škodo na premoženju, lahko ministrstvo zaprosijo za izvedbo ustreznih ukrepov. Sofinancira se 80 % vrednosti opreme za visoke elektromreže in pripadajočo opremo. Pomembna novost je uvedba podpore za visoke elektromreže višine 145 cm (do sedaj so bile sofinancirane mreže višine vsaj 160 cm).
• Pomoč v okviru projektov: podpora tudi rejcem in čebelarjem, ki škode še niso utrpeli; informacije na info@varna-pasa.si.
• Sofinanciranje pastirskih psov v okviru projektov: v sodelovanju z izkušenimi vzreditelji delovnih linij različnih pasem; informacije prav tako na info@varna-pasa.si.
• Subvencije KOPOP v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: ZVE - Operacija BK.12 Sobivanje z velikimi zvermi: več informacij na spletni strani Skupne kmetijske politike.

Več informacij o zaščitnih ukrepih in možnostih sofinanciranja je na voljo na spletni strani www.varna-pasa.si ter na spletni strani MNVP.

Velike zveri imajo pomembno vlogo v našem naravnem okolju, a lahko povzročijo konflikte s človekovimi dejavnostmi. Ključ do soobstoja so učinkoviti zaščitni ukrepi, njihova pravilna uporaba, hitro ukrepanje ob škodnem dogodku in uravnavanje številčnosti populacij v skladu z zakonodajo. Strokovne organizacije bodo tudi v prihodnje nadaljevale z izvajanjem ukrepov, ki omogočajo ohranjanje narave ob hkratnem varovanju premoženja ljudi.

Ekipa projekta LIFE Varna paša