Praznik priključitve Primorske k matični domovini

Praznik Primorske bodo počastili s sodobno prireditvijo, namenjeno vsem generacijam

Ilirska Bistrica, 9. september 2025 – Župan Občine Ilirska Bistrica dr. Gregor Kovačič s sodelavci in režiserka Katja Pegan sta predstavila letošnjo osrednjo prireditev ob prazniku priključitve Primorske k matični domovini. Prireditev bo v nedeljo, 14. septembra 2025, ob 11.00 v središču Ilirske Bistrice, za Domom na Vidmu (Gregorčičeva cesta 2). Slavnostna govornica na prireditvi bo predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar.

Organizatorji si poleg številnih predstavnikov političnega in družbenega življenja ter članov združenj borcev NOB ter drugih domoljubnih organizacij iz vse Slovenije želijo tudi številčno udeležbo domačinov.

Poleg domačinov bodo z nami praznovali Dragan Živadinov, Mef, Tinkara Kovač, Gregor Ravnik in številni drugi

Prireditev bodo soustvarili številni domačini kot pevci, godbeniki in recitatorji, na odru pa se  bodo predstavili tudi uveljavljeni primorski ustvarjalci, med njimi zapriseženi Bistričan, režiser in letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo Dragan Živadinov, ter glasbeniki Drago Mislej Mef, Rudi Bučar, Tadeja Fatur, Tjaša Fajdiga, Tinkara Kovač, Gregor Ravnik in Jure Počkaj. Nastopil bo Orkester Slovenske vojske, s t. i. show programom, koreografsko usklajenimi meti orožja, bo svojo vrhunsko usposobljenost predstavila Garda Slovenske vojske.

Moto letošnje prireditve je verz na Premu rojenega pesnika Dragotina Ketteja Popolnitev bodi moj vzor, luč, resnica moje delovanje. V pred- in medvojnem času fašizma in nacizma Primorci niso imeli možnosti posvečati se lastni popolnitvi, saj so se morali boriti za lastno in narodovo preživetje. Pri tem sta jih vodili resnica in pravica. Na temelju tega, kar so nam izborili, imamo zdaj mi, ki smo gospodarji na svoji zemlji, možnost tudi za popolnitev. »Živimo v času, ko bi moral Kettejev moto o iskanju resnice in delovanju v tem duhu spet in zelo glasno odmevati po vsem svetu,« je izpostavil župan Ilirske Bistrice dr. Gregor Kovačič.

Sodobna prireditev, namenjena vsem generacijam

Župan je ob predstavitvi nedeljske prireditve izpostavil, da želi občina spoštljivo počastiti praznik, hkrati pa širši javnosti predstaviti tako zgodovino svojega območja kot ustvarjalnost in energijo ljudi, ki našo lokalno skupnost soustvarjajo danes. Hvaležen je predsednici republike dr. Nataši Pirc Musar, da je sprejela povabilo, naj bo slavnostna govornica, ter zadovoljen, da so prihod napovedali številni vidni predstavniki političnega in družbenega življenja, kar bo praznovanju dalo še večjo težo. V Ilirski Bistrici se veselijo tudi napovedanega prihoda članov različnih domoljubnih društev in organizacij, na prireditev pa še posebej toplo vabijo občane ter ostale Primorke in Primorce.

Prireditev bo sodobna, opirala se bo na preteklost, nagovarjala pa sedanjost in prihodnost. Režiserka Katja Pegan jo je zasnovala okoli dveh osrednjih tem, prekomorcev, ki jim je posvečen tudi spomenik na Hribu svobode v Ilirski Bistrici, in Dragotina Ketteje. Pripadniki prekomorskih brigad, sestavljenih iz borcev različnih nacionalnosti, ko se vračali iz afriških bojišč in Italije, da bi sodelovali v NOB, so odigrali pomembno vlogo v zaključnih bojih v Ilirski Bistrici. Bistriški rojak, na Premu rojeni pesnik Dragotin Kette, pa je eden od pesnikov »na katerih stojita slovenski  narod in kultura,« je izpostavila režiserka, ki tudi meni, da »so bile partizanske enote z razlogom poimenovane po slovenskih pesnikih in pisateljih.« Kettejeve pesmi predstavljajo celo paleto občutij, ki jih lahko človek izpove v maternem jeziku. Bistriški gimnazijci  bodo na prireditvi brali svoja pisma Ketteju in na ta način izpovedali svoja razmišljanja o tem, v kakšnem svetu živijo.

Prizorišče je enostavno dostopno

Priprave na prireditev, ki jo skupaj organizirata Občina Ilirska Bistrica in Zveza združenj borcev za vrednote NOB, usklajuje direktorica občinske uprave Občine Ilirska Bistrica Jana Knafelc Strle. Sprva so načrtovali, da bi bila prireditev na Hribu svobode, pri spomeniku, ki sta ga zasnovala kipar Janez Lenassi in arhitektka Živa Baraga. Janez Lenassi je za spomenik leta 1966 prejel nagrado Prešernovega sklada. Zaradi prevelikih logističnih izzivov s postavitvijo odra in prevozi tehnične opreme so se odločili za lokacijo za Domom na Vidmu. To ima svoje prednosti, je izpostavila Jana Knafelc Strle: »Prizorišče za Domom na Vidmu je v središču mesta, kar pa je z vidika starejših oseb in dostopnosti zelo primerno. Tik ob prizorišču bomo lahko postavili tudi pogostitveni prostor.«

Za logistiko in brezhibno tehnično izvedbo prireditve skrbi Luka Špilar, višji svetovalec na Občini Ilirska Bistrica. Prednost umestitve prireditve v središče mesta je tudi bližina avtobusne postaje (Vojkov drevored 2a), kjer bodo izstopili obiskovalci, ki se pripeljejo z avtobusi. Za ostale je parkirišče urejeno v industrijski coni ob Ulici Nikola Tesla. Organizatorji delajo na tem, da bi bila prireditev čim bolj dostopna tudi starejšim obiskovalcem. »Računamo, da bomo zagotovili 1500 ali morda še več sedišč, da bomo tako vsem omogočili mirno in udobno spremljanje programa,« je povedal Špilar. 

Bogat spremljevalni program

Ob robu prireditvenega prostora se bodo na stojnicah predstavljali domači rokodelci. Naprodaj bodo majice s Kettejevim motom in logotipom prireditve Primorska za vedno, za brezplačno dobrodošlico pa bodo med obiskovalce delili posebno publikacijo, posvečeno 80. obletnici konca 2. svetovne vojne na Ilirskobistriškem. Zaključnim bojem, s katerimi se je 7. maja 1945 končala 2. svetovna vojna na Primorskem, je posvečena tudi razstava Pokrajinskega muzeja Koper. Razstava v Domu na Vidmu bo obiskovalcem prireditve na ogled po 13.30.

Na Občini Ilirska Bistrica si želijo, da bi obiskovalci od drugod obisk prireditve izkoristili tudi za turistično spoznavanje občine. Posebej jih vabijo na Prem, kjer so poleg gradu in Kettejeve spominske sobe tudi stenske poslikave Toneta Kralja. Cerkev sv. Helene na Premu je prva cerkev na Primorskem, ki jo je umetnik poslikal v času fašizma, v poslikave pa drzno vpletel simbole, ki pričujejo, da je ta prostor slovenski.

K obisku vabita tudi spominska soba na Ostrožnem Brdu, posvečena partizanski bolnišnici Zalesje, in rekonstruirana bolnišnica, ki stoji za vasjo. Ikonični Hrib svobode z znamenitim spomenikom je dostopen peš s prizorišča.

Občina Ilirska Bistrica