Planinski tabor - prostor doživetij, povezovanja in prenašanja planinstva na nove generacije

Planinski tabori so neprecenljiv del vzgoje mladih v duhu spoštovanja narave, odgovornosti in sodelovanja. So prostor doživetij, povezovanja in prenosa tradicije planinstva na nove generacije. Zahvaljujoč predanim prostovoljcem vsako leto omogočajo več kot 1100 otrokom iz vse Slovenije večdnevno izkušnjo v gorskem svetu. V taborih se prenašajo znanja o planinskih veščinah in varnosti v gorah, obenem pa se oblikuje tudi nov strokovni kader. Vpis planinskih taborov v register nesnovne kulturne dediščine potrjuje njihov dolgoročni pomen in vrednost, poudarjajo na Planinski zvezi Slovenije.

"Tabori so mi dali veliko več kot zgolj pohode in spanje v šotorih - tam sem se prvič zares srečala s skupnostjo, odgovornostjo in občutkom, da vsak prispevek šteje. Sčasoma sem tudi sama prevzela vlogo vodje. Planinski tabori po mojem prepričanju ostajajo ena najpomembnejših oblik mladinskega planinskega delovanja. Mlade ne povežejo le z naravo, ampak jim pokažejo, kaj pomeni sodelovati, soustvarjati in biti del društvenega utripa. V Mladinski komisiji se tega še kako zavedamo - zato tabore vključujemo tudi v naše izobraževalne programe. Usposabljanje za mladinske voditelje PZS je pravzaprav tabor v malem: mladim odpira pogled v širino planinske dejavnosti in jih spodbuja, da se dejavno vključijo v mladinske odseke svojih društev. Poleg znanja razvijajo tudi voditeljske spretnosti in izkušnje, ki jih pozneje prinesejo nazaj - na tabore, v skupine, na izlete," pojasni Ana Skledar, načelnica Mladinske komisije PZS.

Planinsko društvo Postojna organizira tabore skoraj neprekinjeno od 50. let 20. stoletja, kar pomeni eno najdaljših tradicij med slovenskimi planinskimi društvi, so delovanje društva izpostavili na Planinski zvezi Slovenije.

"Planinsko društvo Postojna je bilo ustanovljeno leta 1946, že dve leti pozneje pa so začeli delati z najmlajšimi, pionirji, ki jih je vodil danes že pokojni Ivan Rozman - Očka, tudi pobudnik poletnih planinskih taborov: "Steber planinstva naj tvorijo mladi. Če mlademu človeku vcepiš v dušo ljubezen do planin, bo ta v njem gorela vedno. Mlad človek v planinah doživlja svoj svet. Ta svet ga bogati, ta svet ga plemeniti. Navadno ostane tak potem vse življenje." Društvo organizira tabore skoraj neprekinjeno od 50. let 20. stoletja, kar pomeni eno najdaljših tradicij med slovenskimi planinskimi društvi. Številne generacije postojnskih planincev vežejo nanje najlepši spomini. Poletno taborjenje predstavlja vrhunec in zaključek celoletnega dela, ko se mladi in malo manj mladi planinci (v zadnjih letih okoli 90) skupaj z vodniki in mentorji za teden dni preselijo v naravo in zaživijo z njo. Kot pravijo, neokrnjena narava spodbuja njihovo ustvarjalnost in jim ponuja nešteto možnosti za raziskovanje, na taboru spoznavajo nove ljudi, se z njimi družijo, se naučijo prilagajati in pomagati sočloveku, odkrivajo delček njim še neznane Slovenije, domov pa se vračajo zadovoljni, bogatejši za nova znanja in koristne izkušnje. Planinci se ne le vzpenjajo na okoliške vrhove, temveč raziskujejo okolico tabora, tekmujejo v športnih in družabnih igrah, se učijo orientacije v naravi, spoznavajo planinsko rastlinstvo in živalstvo, se družijo, pojejo, ustvarjajo v različnih delavnicah, za konec tabora pa ob tabornem ognju tudi krstijo nove člane," so navedli v izjavi za javnost na Planinski zvezi Slovenije.

Veliko planinskih taborov se je od začetka počitnic že zvrstilo, v prihodnjih dneh in tednih pa lahko mlade planince srečate tudi na katerem od prihodnjih taborov. Več informacij o taborih boste na šli tukaj.

Vir: Planinska zveza Slovenije

foto: Nika Čuk, arhiv PZS