Modrinov večer tokrat na temo velikih zveri v Alpah

Prvo decembrsko sredo smo v Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer gostili Roka Černeta z Zavoda za gozdove Slovenije, ki je na predavanju »Medved, volk in ris v Alpah« udeležencem predstavil zgodovino pojavljanja vseh treh velikih zveri v Alpah. Države se med seboj razlikujejo po številčnosti populacij, njihovem spremljanju ter tudi po načinu upravljanja z njimi.

Kot primer je navedel štetje populacije volka v Franciji, v katero je vključenih tudi do 4500 prostovoljcev letno. Medtem je v Italiji kvalitetne podatke zelo težko pridobiti zaradi razdrobljenosti države v pokrajine. V Sloveniji z rednim sistematičnim monitoringom, enim boljših v Evropi, redno spremljamo populacijo volka. Po zadnjih podatkih je na območju države v 16 tropih, od katerih si nekatere »delimo« s Hrvaško, prisotnih okrog 130 živali.

Predavatelj je dodatno pozornost namenil predstavitvi konfliktov, ki se pojavljajo kot posledica prisotnosti velikih zveri. Predstavil je preventivne ukrepe, ki jih posamezne države spodbujajo za zmanjševanje števila konfliktnih situacij in jih še finančno ovrednotil. V Franciji preventivnim ukrepom za zaščito premoženja namenijo neverjetnih 40 milijonov evrov letno, a imajo zaradi pomanjkanja svetovanja in sodelovanja z rejci tudi visoke zneske škod – 5 milijonov evrov letno. Največ denarja namenijo ukrepu varovanja čred rejnih živali s prisotnostjo pastirja, saj je v francoskih Alpah še vedno veliko visokogorskih pašnikov. Prisotnost pastirja močno prispeva k varovanju črede, saj pastir čez dan aktivno pase čredo, čez noč pa jo zapira v oboro. Tak način kmetijske rabe visokogorskih pašnikov je vitalnega pomena za vzdrževanje krajine, ki v Franciji predstavlja tudi velik turistični produkt. Gre za primer dobre prakse, ki jo Zavod za gozdove Slovenije skupaj s Kmetijsko gozdarskim zavodom Nova Gorica v okviru projekta LIFE Varna paša, prenaša tudi v Slovenijo. Na planini na Krasjem Vrhu, kjer se pase med 600 in 700 glav drobnice, so v letu 2025 vzpostavili pastirski stan. Pastir bo imel udobno in varno bivališče, kar je ključnega pomena, da lahko učinkovito nadzoruje pašne površine. Zveri, kot sta medved in volk, so v zadnjih letih pogosteje prisotne na tem območju, zato je prisotnost pastirja, ena najboljših preventivnih zaščit.

Naslednji del predavanja je posvetil mački med velikimi zvermi, evrazijskemu risu, ki je za konflikte in škodne primere praktično zanemarljiv. V Sloveniji letno beležimo v povprečju en škodni primer na rejnih živalih. Po nedavni doselitvi novih osebkov v okviru projekta LIFE Lynx v Dinaride, se je populacija pri nas podvojila, a se konflikti zaenkrat niso bistveno povečali. Vzpostavili so tudi povezovalno populacijo v JV Alpah, saj vrsto ogroža izolacija od drugih populacij risov v Karpatih, Dinaridih, Alpah in preostalih evropskih gorstvih. Zadnja naselitev v slovenske Alpe je potekala prav z namenom povezave dinarske populacije z alpsko, z upanjem na nadaljnjo povezavo s populacijo v Švici. Velika prepreka za živali med Dinaridi in Alpami je avtocesta, ki zaradi pomanjkanja zelenih mostov predstavlja praktično nepremostljivo oviro. Le pravilno načrtovani in izvedeni zeleni mostovi živalim omogočajo prehajanje med gozdnimi kompleksi, ki so zaradi človeških vplivov vedno bolj ločeni med seboj.

Zadnji del predavanja je bil namenjen medvedu. Največji predstavnik velikih zveri je v Sloveniji v zadnjem času največkrat tarča medijske pozornosti zaradi rednega letnega odstrela, žal pa tudi zaradi škodnih primerov. Slovenija veliko pozornosti namenja spodbujanju preventivnih ukrepov, s katerimi lahko rejci in čebelarji zaščitijo svoje premoženje. Sofinanciranje zaščitnih sredstev lahko oškodovanci pridobijo s strani Ministrstva za naravne vire in prostor. Finančna nadomestila za dodatno delo se lahko pridobi tudi iz Kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil (KOPOP) v okviru skupne kmetijske politike. Veliko opreme med rejce razdelijo tudi partnerji v okviru različnih projektov.

Predavateljeve dolgoletne izkušnje s področja velikih zveri so se poleg zelo zanimivega predavanja pokazale tudi kot številne anekdote in zanimivosti med samim predavanjem, ki je sicer z maloštevilno, a z zainteresirano in vedoželjno publiko trajalo kar dve uri.

Ponovno se je pokazalo, kako obsežna je tematika velikih zveri, njihovega upravljanja in iskanja rešitev za kar najuspešnejši soobstoj z njimi.

Krajinski park Pivška presihajoča jezera