Kulturno potepanje po Kettejevem Premu
Tudi v letošnjem letu se lahko poklonimo našim slavnim in imenitnim pesnikom in književnikom, saj se okrogle obletnice kar vrstijo. 26. aprila obeležujemo 120-letnico smrti Dragotina Ketteja, enega najbolj obetavnih pesnikov slovenske moderne.
Le dva dni pred obletnico se je skupina, ki obiskuje čajanke s kulturnimi vsebinami, odpravila na »teren«. Izbrali smo Kettejev Prem, saj ga kljub bližini marsikateri prebivalec pivške pokrajine premalo pozna. Zbralo se nas je največ doslej, kar 31 udeležencev, to je dokaz, da ljudje potrebujemo druženje in duhovno hrano, ki nas potegne iz vsakdana.
Kulturno potepanje smo pričeli kar na grajskem dvorišču. Kot se za tak kraj spodobi, smo ga uporabili za kulturni program. Kot predsednica Kulturnega društva Lipa Pivka sem vsem zaželela dobrodošlico in uživanje ob spoznavanju zgodovine in kulture zanimive vasice Prem. Srečali smo se z domačinko, pisateljico in pesnico Danico Pardo, ki nas je pozdravila in nam prebrala še čisto novo črtico o svojem doživljanju poroke na vasi, ko se je kot štiriletna deklica »spopadla« s psom, ki je odnesel kost, ona pa je bila lačna. Zapela je tudi osebnoizpovedno pesem, ki jo je sama napisala. Vsi smo bili ganjeni, začutili smo, da je Prem kraj, kjer so umetniki doma. Kulturni program sta popestrili deklici Julija, ki je zaigrala na prečni flavti, in Zala, ki je zaigrala na violončelo. Oba inštrumenta sta lepo dopolnila vzdušje na grajskem dvorišču. Seveda smo prisluhnili tudi poeziji, Kettejevi igrivi, ljubezenski pesmi, Dora Hrvatič pa je prebrala svojo lastno pesem, v kateri je povzela Kettejevo življenje. Brez prepevanja kulturni program ne bi bil popoln, zato so z ljudskimi pesmimi obogatile naš popoldan tudi pevke skupine Rožmarinke. Sledil je ogled gradu, turistična vodnica Mateja nam je predstavila zgodovino gradu od njegovega nastanka v 12. stoletju pa do danes, ko ima grad različne kulturne vsebine. Trenutno je na ogled etnološka razstava na temo velike noči. Vsi smo bili navdušeni nad lepoto gradu, čeprav je manjši, je zanimiv in vreden ogleda. Z gradu nas je pot peljala po ozkih ulicah do stare ljudske šole, ki je rojstna hiša Dragotina Ketteja. Tu je bila nekoč šola, kjer je poučeval Kettejev oče Filip, ki je bil učitelj, organist in organizator družabnega življenja. Ogledali smo si spominsko sobo in črno kuhinjo, videli nekaj pesnikovih rokopisov in očetov klavir, ki je originalen. Naše kulturno popotovanje smo zaključili z ogledom mogočne cerkve sv. Helene, ki je v taki podobi nastala v 19. stoletju, njena zgodovina pa sega v leto 1633, ko je bila na istem mestu zgrajena stara cerkev. Po zapisih župnijske kronike je sedanja cerkev že tretja. Temeljni kamen je bil položen leta 1866, takratni župnik Matej Frelih jo je sezidal v dveh letih z velikimi napori župljanov. Cerkev je kulturni spomenik, pomembna pa je zaradi poslikav slikarja Toneta Kralja, ki je leta 1921 naslikal imenitni podobi sv. Cirila in Metoda in motiv Marijinega oznanjenja, ki je pravkar v prenovi. Mogočna cerkev v psevdoromanskem slogu z značilnostmi baroka kraljuje nad pokrajino, ki nam nudi prelep pogled na Brkine, pa tudi na naš Šilentabor na obrobju.
Naše potepanje se je zaključilo pri Danici Pardo, ki nas je vse povabila v njeno hišo in kraljevsko pogostila. Ob prijetnem klepetu in zbiranju vtisov smo se veliko pogovarjali, tudi o tem, kam nas bo pot zanesla naslednjič.
Tekst in foto: Irena Margon