Poklon častnemu županu Duracha Herbertu Segerju
V petek, 14. oktobra, je Občina Durach počastila dolgoletnega župana Herberta Segerja, ki je županoval je celih 30 let in s častnim nazivom častni župan.
Slovesnosti se je na povabilo župana Gerharda Hocka udeležila številčna delegacija naše občine. Poleg podžupana Borisa Rebca in predsednika Društva prijateljstva MOST Pivka Ernesta Margona s soprogo so jo sestavljali predsednik komisije za stike s pobrateno občino Edvard Štavar, prejšnji predsednik te komisije Drago Štunf s soprogo, za jezikovno razumevanje pa je skrbela profesorica Saša Bergoč.
Herbert Seger je županoval vse od leta 1984 pa do leta 2014, ko zaradi zakonskih omejitev ni več kandidiral. Bavarski zakon o lokalni samoupravi namreč ne dovoljuje kandidiranja za župana po izpolnjenem petinšestdesetem letu starosti. Herbert Seger je podpiral idejo povezaovanja obeh občin in naklonjeno spremljal medsebojne stike. Posebno vesel je bil novih stikov mlajših generacij, mladih športnikov in učencev osnovnih šol, saj je le to zagotovilo, da bo ideja pobratenja še živela.
Slovesnost podelitve priznanja in častnega naziva je potekala v polni dvorani Osnovne šole Durach, povezoval pa jo je sedanji župan Gerhard Hock. Slavnostni govornik je bil zvezni minister dr. Gerd Muller, sicer občan Duracha, ki je pohvalil slavljenčevo dolgoletno skrb za razvoj občine in njegove iskrene stike z občani.Podaril mu je knjigo o lepotah njihove dežele z lastnoročnim posvetilom kanclerke Angele Merkl.
Slavljenca smo pozdravili in mu čestitali tudi predstavniki pobratenih občin. Podžupan Boris Rebec je pozdravil v imenu Občine Pivka in poudaril zasluge Herberta Segerja za dobre stike med občinama. Saša Bergoč je prebrala pozdravno sporočilo in čestitko župana Roberta Smrdelja. Predsednik Društva prijateljstva Most Ernest Margon je predstavil darilo slavljencu - sliko nekdanjega gradu Šilentabor, delo slikarja Jožeta Šajna, in zaključil z mislijo, da čas nezadržno beži, spomini pa ostanejo.
Častni župan Seger se je v svojem nagovoru posebej zahvalil naši delegaciji in seveda za izvirno darilo, ki ga bo spominjalo na Šilentabor in cerkev sv. Martina, za katero se je spomnil, da so denar zbrali in prispevali tudi iz Duracha. Poudaril je, da življenje ni kratko, temveč dolgo, saj je od vsakega odvisno, kako ga izpolni. Segerju idej ne manjka, posebej bo aktiven v delu centra za starejše.
Seveda kot pravi Primorci nismo prišli na Bavarsko brez našega rujnega vina in slastnega pršuta. Edo Štavar je mojstrsko poskrbel, da so bile rezine pršuta ravno prav odrezane, postregli smo tudi domač kruh in kozarček rujnega. V prijetnem druženju po prireditvi je harmoniko raztegnil Drago Štunf in skupaj z našim prijateljem kitaristom Tomasom Kuhlingom sta razgibala prisotne. Druženje je trajalo pozno v noč.
Noč je bila malce krajša, a naslednji dan nas je že čakala pot nazaj v domovino, bogatejši smo za nova spoznanje, kako lepo je, če se ljudje razumejo, čeprav ne govorijo istega jezika. Ponovno smo lahko ugotovili, da je, kot je rekel mali princ, pomembno gledati s srcem.
Irena Margon
Foto Nagelhut